Avtor: R.M.Z.
Cepiva pred nalezljivimi boleznimi ščitijo tako posameznika kot družbo. Ko je dovolj veliko število ljudi v skupnosti cepljenih, ni dovolj občutljivih za ohranitev prenosa nalezljive bolezni. Skupaj ščitijo tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.
To je sporočilo letošnjega evropskega in svetovnega tedna cepljenja, ki poteka od 23. do 30. aprila 2018 in ki ga slovenski javnosti prenaša Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ). Teden cepljenja izpostavlja pravico do cepljenja vsakega posameznika ter odgovornost do družbe, ki jo s cepljenjem izraža.
Vprašanje cepljenja je v Sloveniji zelo aktualno. Delež cepljenih predšolskih in šolskih otrok v Slovenji namreč v zadnjih letih pada. Kot je povedala Maja Jurjevec z ministrstva za zdravje, je bil to signal, da so na ministrtsvu s stroko zavihali rokave in skušali trend zaustaviti oziroma obrniti navzgor. Lani so ustanovili multidisciplinarno delovno skupino in pripravili nekaj ukrepov, ki se nanašajo predvsem na izboljšanje komunikacije s splošno javnostjo, izobraževanje strokovne javnosti in spremembo področne zakonodaje.
Precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam z bakterijo hemofilus influence tipa b in otroški paralizi (DTP/Hib/IPV), Slovenija, 2008–2017.
Ob tem je napovedala, da bo v prihodnje treba še več napora usmeriti v ozaveščanje javnosti, da bi jim ponudili znanstveno podprte informacije. Informacije naj se podajajo strokovno in profesionalno, pojasniti pa je treba tako dobrobiti cepljenja kot tudi predstaviti tveganja, ki jih je sicer po besedah Maje Jurjevec malo. Staršem in drugim, ki dvomijo v cepljenje in menijo, da nimajo dovolj informacij, želijo ponuditi strokovne in kredibilne informacije.
Razveseljivi podatki za leto 2017
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočajo, saj da gre za enega najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi lahko zaščitimo sebe in svojo okolico.
Podatki o precepljenosti z lanskega leta so razveseljujoči, saj se je precepljenost v letu 2017 v primerjavi s 2016 celo nekoliko zvišala, je ob začetku tedna cepljenja povedala dr. Veronika Učakar z NIJZ.
Precepljenost predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), Slovenija, 2008–2017
Izšla je tudi raziskava, ki je potekala v Sloveniji med leti 2015 in 2017 in s katero so proučevali stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja. Izvedla jo je raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Fakultete za družbene vede. Poročilo temelji tudi na odgovorih, ki so jih podale matere otrok – natančneje, 1704 mater -, ki so rodile v letih 2015 in 2016. Izkazalo se je, da jih 47 odstotkov povsem zaupa cepljenju in cepivom, medtem ko je bilo 34 odstotkov mater neopredeljenih glede zaupanja v cepljenje. Če cepljenje ne bi bilo obvezno, bi svojega otroka cepilo le 56 odstotkov mater.
Še nekaj ključnih ugotovitev raziskave:
- Matere otrok, vključenih v program cepljenja, glede informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenih delavcem.
- Delež zdravnikov, ki zaupajo v cepljenje, je zelo visok, skoraj vsi zaupajo v učinkovitost cepiv.
- Po mnenju zdravnikov je strah pred stranskimi učinki cepiv razlog, da večina staršev nasprotuje cepljenju oziroma ga odlaga.
- Med študenti medicine prevladuje zaupanje v cepljenje in v učinkovitost cepiv, vendar anketirani študenti niso prepoznali tolikšne pomembnosti cepljenja, kot bi bilo za stroko zadovoljivo.
- Objave v medijih na področju cepljenja proti nalezljivim boleznim v Sloveniji so izrazito na strani cepljenja kot preventivnega ukrepa za kolektivno varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi.
V Sloveniji imamo dobre možnosti zaščite pred nalezljivimi boleznimi
V Sloveniji imamo srečo, da je cepljenje dostopno skoraj vsakemu posamezniku, ob priložnosti spominjajo na NIJZ. Poleg otroških nalezljivih bolezni se lahko cepimo tudi proti ostalim boleznim, s katerimi se lahko okužimo zaradi svojega dela, življenjskega sloga, potovanj ipd.
»Nalezljive bolezni niso izginile. Tveganje, da bo povprečni Evropejec zbolel z otroško paralizo ali davico, če nima veselja z eksotičnimi potovanji, je res izjemno majhno. Prav nič pa se ni zmanjšalo tveganje, da zbolimo s tetanusom, saj je bacil tetanusa razširjen, nahaja se v zemlji in nesnagi. Ni načina, da bi tveganje zmanjšali drugače kot s cepljenjem,« je povedala izr. prof. dr. Maja Sočan z NIJZ in dodala: »Enako velja za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa – vir virusa so gozdne živali, prenašalci pa klopi. Virus se iz klopa prenese zelo hitro, zato je brez dvoma poprej ustvarjena zaščita izjemno pomembna.«
Cepljenje izkoreninilo določene bolezni v razvitem svetu
Državni programi cepljenja, predvsem cepljenja otrok so spremenili zemljevid pojavljanja nalezljivih bolezni. Doprinesli so k zmanjševanju umrljivosti najbolj ranljive populacije – dojenčkov in malčkov, mladostnikov in starejših ljudi. V ekonomsko razvitem delu sveta so dosledno izvajani programi cepljenja povzročili izjemen upad določenih nalezljivih bolezni – črne koze so bile izkoreninjene, otroška paraliza se v Evropi že dolgo ne pojavlja več, davica je redkost, steklino se preprečuje s pravočasnim cepljenjem. Generacije, ki so jim omenjene nalezljive bolezni predstavljale vsakdanje dogodke, so ostarele ali pa jih ni več. Mlajši predstave in izkušenj, kako veliko tveganje predstavljajo nalezljive bolezni, nimajo več.
In kaj pravi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) o cepljenju?
- Cepiva so prispevala k zdravju in dobremu počutju vseh prebivalcev evropske regije SZO. V zadnjih 60 letih je cepljenje rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep.
- Nekatera cepiva s preprečevanjem hude pljučnice, encefalitisa (vnetje možganske ovojnice) ali diareje preprečujejo umrljivost v zgodnjem otroštvu, medtem ko druga preprečujejo vseživljenjsko invalidnost ali raka v kasnejših obdobjih življenja.
- Cepljeni otroci s preprečevanjem nadaljnjega širjenja bolezni pred okužbo pomagajo zaščititi osebe, ki so premlade za cepljenje, sošolce s posebnimi zdravstvenimi stanji in stare starše.
- Cepljeni zdravstveni delavci pomagajo preprečevati širjenje teh bolezni med ranljivimi bolniki.
Foto: Bigstock
Infografika: NIJZ
