Izziva so se lotili raziskovalci Univerze Washington, ugotovitve pa pred nekaj dnevi objavili v reviji Cognitive Science. S pomočjo približno 200 prostovoljcev ugankarjev, računalniškega modela in funkcionalnih slik z magnetno resonanco so izvedeli več o procesih sklepanja in odločanja. Ugotovili so, da možgani prepoznajo, kdaj trenutna strategija ne deluje in da je potreben nov način za rešitev problema. Natančno so prepoznali tudi mehanizem, ki začne delovati, ko se reševanje problema ustavi.
Algoritem za oceno ustreznosti rešitev
Z uporabo testa odločanja so raziskovalci natančno izmerili, koliko “krmiljenja” v možganih vsake osebe vključuje učenje. Pomagali so si z algoritmom, ki je določil korake za reševanje Ravenovih naprednih matric zmogljivosti – gre standardni laboratorijski test. Za uspeh je bilo potrebno prepoznati vzorce in predvideti naslednjo sliko v zaporedju. Koraki so bili štirje: 1. določiti ključno značilnost v vzorcu; 2. ugotoviti, kje se ta značilnost pojavlja v zaporedju; 3. pripraviti pravilo; 4. preveriti, ali pravilo velja za celoten vzorec. Na vsakem koraku je algoritem ocenil, ali oseba napreduje. Izkazalo se je, da so bili najbolj uspešni tisti, ki so se bili sposobni odmakniti od strategij, ki niso bile uspešne. Kot so zapisali avtorji, je sposobnost prepoznati, kdaj je “miselni tok na napačni poti”, ključno za uspeh. Le sposobnost “izogibanja” najslabšim možnostim je bila povezana z uspešnim reševanjem problemov. To je potrdilo tudi MRI slikanje.
Ključna vloga bazalnih ganglijev
Raziskovalci so tudi ocenili, kateri deli možganov so posebej pomembni pri reševanju problemov. Izstopali so bazalni gangliji – kar so poimenovali “izvršni pomočnik” prefrontalne skorje oziroma “izvršni direktor” možganov. Bazalni gangliji pomagajo prefrontalni skorji pri odločanju, kateri ukrep naj vzporedno uporabi: tistega, ki ojača informacije, za katere meni, da so pomembne, ali tistega, ki ojača informacije, ki so nepomembne. Gre za sistem »izberi« ali »izogibaj se«, odločitev za enega ali drugega pa je popolnoma odvisne od situacije. Čeprav presenetljivo prevladuje druga možnost. Bolj kot fokusiranje na tisto, kar deluje (in poskus izboljšanja le-tega) je za uspeh pomembno fokusiranje na tisto, kar ne deluje.
Izberi ali izogibaj se – dve različno učinkoviti strategiji
Naši možgani imajo vzporedna sistema: za izogibanje slabemu in za doseganje najboljšega. Veliko raziskav se osredotoča na to, kako se (na)učimo izbrati. Če ni (dovolj) dobrih možnosti, je pomembno izbrati najmanj slabo. “Ugotovili smo, da je to celo bolj pomembno za zapleteno reševanje problemov kot prepoznavanje, kaj odlično deluje,” zaključujejo avtorji. In kako to spraviti v prakso? Tako, da se namesto na tisto, kar deluje, osredotočimo na tisto, kar ne.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
