Ljudje z afantazijo – nezmožnostjo vizualizacije (predstavljanja stvari v mislih) – je težje prestrašiti s strašljivimi podobami in zgodbami. Ugotovitve kažejo, da ima vizualizacija tesnejšo povezavo s čustvi, kot so menili doslej. Afantazijo ima od 2 do 5 odstotkov vseh ljudi, o fenomenu pa je še vedno zelo malo znanega.
Fizično merjenje strahu
V študiji, objavljeni 10. marca 2021 v Zborniku Kraljevskega društva B, so preizkusili, kako so se ljudje odzivamo, kadar nam pripovedujejo strašljive zgodbe – na primer, da padamo s pečine, da smo udeleženi v strmoglavljanje letala, nas odnaša deroča voda in podobno. Raziskovalci so se osredotočili na fizično merjenje strahu: s senzorji prevodnosti kože so merili, koliko so se ljudje zaradi strahu potili. Gre za metodo, ki se sicer v psiholoških raziskavah za merjenje telesnega izražanja čustev pogosto uporablja. Ugotovili so, da je občutenje strahu močno povezano s sposobnostjo, da si v mislih predstavljamo dogajanje. Gre za sposobnost, ki je ljudje z afantazijo nimajo – zato jih je tudi težje prestrašiti.
Drugačna reakcija ljudi z afantazijo
Da bi preizkusili vlogo vizualnih posnetkov pri občutenju strahu, so raziskovalci 46 udeležencev študije (22 z afantazijo in 24 brez nje) vodili v sobo in jim na kožo pritrdili več elektrod. Znano je, da koža postane boljši prevodnik električne energije, ko človek začuti močna čustva – kot na primer strah. Nato so zapustili sobo in ugasnili luč, udeležencem pa se je ekranu začela pojavljati zgodba.
Sprva so se zgodbe začele neškodljivo – na primer: »ste na plaži v vodi« ali: »potujete z letalom in sedite ob oknu«. Toda, ko so se nadaljevale, je napetost počasi naraščala – ne glede na to, ali je šlo za temno bliskavico v oddaljenih valovih in ljudi, ki kažejo na plažo, ali zatemnitev luči v kabini, ko se letalo začne tresti. Stopnja prevodnosti kože je pri ljudeh , ki so si lahko predstavljajo zgodbe, začela začela naraščati. Bolj, ko so se zgodbe razvijale, bolj so občutili strah in bolj se je njihova koža odzivala. Pri ljudeh z afantazijo se stopnja prevodnosti kože praktično ni spremenila.
Afantazija slabo poznan fenomen, nastopa v različnih oblikah
Našli smo najmočnejše dokaze doslej, da imajo mentalne podobe ključno vlogo pri povezovanju misli in čustev, pravijo avtorji. Prav nezmožnost le-teh je največja razlika med ljudmi z afantazijo in splošno populacijo. Študija je bila sicer osredotočena na strah, čeprav so čustveni odzivi na fikcijo lahko tudi drugačni. Afantasia je različnih oblik in intenzivnosti. Nekateri ljudje nimajo zmožnosti vizualizacije, pri drugih se afantazija pokaže drugače – na primer niso sposobni dnevnega sanjanja. Obstajajo različne pojavne oblike afantazije, in mnoge od njih šele odkrivamo, zaključujejo avtorji.
