Potek študije
Raziskovalci so ocenili biomarkerje v urinu 30-letnih, normalno težkih (povprečni indeks telesne mase je bil 23) prostovoljcev, ki so po vnaprej določenem protokolu zaužili sok rdeče pese, ter razlike v absorpciji mikrohranil v mirovanju ali po fizični vadbi. Šlo je za dvojno slepo s placebom kontrolirano randomizirano študijo, v kateri so zdrave odrasle obeh spolov (10 oseb) razdelili v tri skupine. Prva je 200 mililitrov soka rdeče pese zaužila v mirovanju, druga je pol ure po tem »oddelala« polurni trening na sobnem kolesu, tretja pa je šla na sobno kolo pol ure po zaužitju placeba (raztopino 7 gramov belega sladkorja, 180 mililitrov vode, 20 mililitrov soka rdeče pese). Nihče ni jemal prehranskih dopolnil ali zdravil, ki bi lahko vplivala na vnetno stanje v telesu, niti niso zaužili drugih živil (razen soka rdeče pese). Prav tako so se pred eksperimentom vzdržali telesne aktivnosti. Na dan pred eksperimentom so zaužili lahek zajtrk (po načelih sredozemske prehrane) in pili vodo.
Povečano izločanje dopamin sulfata
Za vse v študiji sodelujoče so bili zbrani vzrorci urina pred zaužitjem soka rdeče pese ter 120, 180 in 240 minut po tem. Raziskovalci so določili tudi, katere biomarkerje (metabolite) bodo spremljali. Odločili so se za 4-metilpiridin-2-karboksično kislino, dopamin-3-O-sulfat, glutamin in 3-hidroksiizobutirat. Izkazalo se je, da je telesna aktivnost je pomembno povečala le izločanje dopamin-3-O-sulfata in sicer 120 minut po zaužitju soka rdeče pese, pri ostalih pomembnih razlik ni bilo. 4-metilpiridin-2-karboksična kislina je bila prepoznana kot katabolit betanina ali betalamične kisline. Različna izločanja metabolitov soka rdeče pese po fizični aktivnosti kažejo na možen učinek le-te na absorpcijo bioaktivnih snovi v črevesni sluznici – bodisi preko difuzijskega transporta za dopamine, bodisi preko transcelularnega transporta za betalamične kisline, pojasnjujejo avtorji.
Rdečo peso odlikuje visoka vrednost nitratov, flavonoidov, vitaminov, mineralov (kalij, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, baker, železo, cink in mangan), ter vodotopnih pigmentov betalainov, kot so betacianini (rdeče-vijolične barve) in betaksantini (rumeno-oranžne barve). Vsi navedeni imajo številne prehranske in zdravstvene koristi. Rdeča pesa je tudi pomemben vir fenolov, ki skupaj z betalaini izkazujejo visok antioksidativni učinek ter povečujejo odpornost lipoproteinov nizke gostote (LDL) na oksidacijo. Na ta način ščiti pred rakom in boleznimi srca in ožilja. Rdeča pesa dokazano poveča ravni dušikovega oksida (NO) v krvi. Gre za spojino, ki je pomembna za številne telesne funkcije, vključno s pretokom krvi, izmenjavo plinov ter učinkovitostjo mitohondrijev.
Vpliv telesne vadbe
Izkazalo se je tudi, da telesna vadba pozitivno vpliva na več vidikov zdravja. Zmanjšuje sarkopenijo (upad mišične mase zaradi staranja), hkrati pa povzroča pozitivne spremembe v sestavi črevesne mikrobiote in mikrobnem presnovku. Poleg tega zmerna aerobna vadba spodbuja mišične prilagoditve in zmanjšuje oksidativni stres. To ima (izkustveno) za posledico povečano absorpcijo različnih hranil – čeprav je interakcija med hrano in telesno dejavnostjo zelo kompleksna in še vedno slabo raziskana. Enako velja za podatke o biološki uporabnosti nekaterih biološko aktivnih spojin: o njihovem delovanju »in vitro« vemo veliko, »in vivo« pa je zgodba precej drugačna. Kakovostnih raziskav je malo, in še tiste, ki so, v ugotovitvah niso konsistentne. Zato je boljše razumevanje »prebavne usode« biološko aktivnih spojin hrane nujno in potrebno ne samo za prehransko preventivo, pač pa tudi kot pomoč pri zdravljenju mnogih nenalezljivih koničnih bolezni, zaključujejo avtorji.
Vir:
Giampaoli O, Ieno C, Sciubba F, Spagnoli M, Miccheli A, Tomassini A, Aureli W, Fattorini L. Metabolic Biomarkers of Red Beetroot Juice Intake at Rest and after Physical Exercise. Nutrients. 2023; 15(9):2026. https://doi.org/10.3390/nu15092026
