Zunanji videz človeka s pomankanjem mišičnine ni nujno drugačen od človeka z normalno mišičnino zaradi prisotnosti maščobe oziroma debelosti, se pa kaže z manjšo fizično močjo in sposobnostjo. Preiskava ustroja telesa pri takem posamezniku bi pokazala manj ali slabšo kvaliteto mišičnine.
Kakšno funkcijo opravljajo mišice v našem telesu
Mišice so nepogrešljiv sestavni del našega telesa, ki nam omogoča kljubovanje gravitaciji, premikanje, vzdrževanje ravnotežja in ob primerni natreniranosti tudi manjšo obremenitev sklepov in s tem bolezenskih težav, povezanih z njimi.
Mišice sodelujejo tudi pri dihanju, z njihovo pomočjo vdihnemo, v določenih bolezenskih stanjih tudi izdihnemo, s kašljanjem čistimo sluz v dihalnih poteh in kihamo.
Kaj vse vpliva na izgubo mišične mase
Izguba mišičnine je deloma fiziološki pojav, ki spremlja staranje. Vzroki za to so številni in se med seboj prepletajo. S starostjo povezana sprememba življenjskega sloga, manj gibanja, več sedenja, kronične bolezni, hormonalne spremembe, nepravilna prehrana, s starostjo povezane spremembe metabolizma in še bi lahko naštevali. Domneva se, da človek po 30. letu življenja vsako dekado življenja izgubi približno 3–5 % mišičnine. Večina ljudi bo izgubila do 30 % mišičnine v svojem življenju. V določenih bolezenskih stanjih in po operacijah pa se mišična masa še dodatno izgublja za potrebe energije, ki jo telo potrebuje.
Kaj lahko storimo za to, da ohranimo oziroma upočasnimo izgubo mišične mase
Zmanjšanje izgube mišične mase in fizične moči oziroma njeno upočasnitev lahko dosežemo na več načinov. Pomembne so fizična aktivnost in vaje za mišice, ki jih izvajamo proti uporu. Pomemben dejavnik v izgradnji mišičnine je tudi prehrana. Beljakovine, ki jih zaužijemo, se razgradijo na osnovne gradbene enote aminokisline, ki se uporabljajo za izgradnjo mišic. V starejšem življenjskem obdobju se lahko pojavi tako imenovana »anabolična rezistenca«, ki upočasnjuje sintezo beljakovin in izgradnjo mišic. Potreben je večji vnos beljakovin, po ocenah 1,0–1,3 grama na kilogram telesne teže in to lahko prevedeno v beljakovinsko bogato prehrano predstavlja fizični problem, ki ga lahko premostimo s prehranskimi dodatki.
Kakšni so učinki kirurškega posega na mišično maso telesa
Kirurški poseg predstavlja stresni dogodek za organizem tako v psihičnem predvsem pa fizičnem smislu. Kirurško izzvana poškodba tkiva sproži niz dogodkov v telesu, ki so sproženi preko centralnega živčnega sistema in posledično hormonskega odgovora, kot tudi imunsko vnetnega odziva organizma, na kirurško poškodbo. Končni rezultat tega odgovora so metabolične spremembe v telesu. Povišana raven stresnih hormonov, kot so noradrenalin, adrenalin, kortizol in glukagon, med drugim vpliva tudi na metabolizem glukoze, katere koncentracija se v krvi sicer poviša, zmanjša pa se njena poraba na periferiji (na primer mišičnini).
Vzrok za to je manjše vstopanje glukoze v celico, kar je lahko posledica zmanjšanega izločanja inzulina in/ali zmanjšane odzivnosti receptorjev, ki vežejo inzulin in sprožijo ustrezno reakcijo transporta glukoze v celico. Govorimo o tako imenovani »inzulinski rezistenci«. Mišična celica ob pomankanju glukoze začne uporabljati lastne aminokisline kot vir energije, kar pomeni povečano razgradnjo in zmanjšanje mišičnine. Če je vnetni odgovor organizma večji ali daljši (sorazmerno z velikostjo kirurškega posega ali morebitnimi vnetnimi zapleti), se lahko stanje razgradnje beljakovin in deloma tudi maščob sprevrže v dolgotrajen proces razgradnje (katabolizma) ob visokih energetskih vnetnih potrebah organizma, ki ga težko, predvsem pa zelo počasi ob okrevanju spreobrnemo v proces izgradnje ali anabolizma.
Kakšne posledice ima izguba mišičnine/sarkopenija na uspešnost zdravljenja in okrevanja
Sarkopenija je slab napovedni dejavnik uspešnosti zdravljenja in okrevanja po kirurškem posegu, kar velja posebej za starostnike, ki imajo že po naravi manj mišičnine in fizične moči. Tudi pri mladih ljudeh je bilo dokazano, da lahko ob fizični inaktivnosti po kirurškem posegu izgubijo do 30 % mišične moči, kar jih izenači z nekom, ki je desetletja starejši. Veliko število študij je pokazalo, da je pri sarkopeničnih bolnikih ne glede na vrsto diagnoze in kirurški poseg pričakovati večje število zapletov po operaciji in višjo smrtnost.
Seveda pa manjša fizična aktivnost in mirovanje po kirurškem posegu še dodatno vpliva na izgubo mišic, kar lahko predstavlja začaran krog ob že predhodno sarkopeničnem bolniku. Izguba mišičnine je posebej dramatična pri bolnikih v intenzivnih terapijah. V podatkih, objavljenih v literaturi, naj bi izguba znašala 2–9 % mišičnine dnevno. Takšna izguba pri kritično bolnem bolniku na respiratorju hitro pripelje do onemoglosti dihalne mišičnine in predstavlja velik problem pri odvajanju bolnika z dihalnega aparata.
Kakšna naj bo prehranska podpora bolnika pred in po kirurškem posegu
Vsakemu bolniku je ob postavitvi diagnoze in pred načrtovanim kirurškim posegom treba opraviti oceno prehranskega stanja, in če to narekuje stanje, tudi analizo ustroja telesa. Za ta namen obstajajo specializirani vprašalniki, ki na dokaj enostaven način izluščijo bolnike, ki potrebujejo posebno prehransko podporo. Oceno pomanjkanja mišične moči lahko opravimo tudi z enostavnimi fizičnimi testi, ki morajo biti prilagojeni starosti bolnika. Bolnika je pred operacijo treba spodbujati k fizični aktivnosti, prehranska dopolnila glede mišične mase imajo običajno prijemališča na daljše časovno obdobje.
Zgodnja mobilizacija po kirurškem posegu je izrednega pomena v preprečevanju izgube mišične mase in moči. Hitreje kot se bolnik postavi na noge, hitrejša bosta okrevanje in vrnitev v domače okolje ter s tem tudi manjše število zapletov, povezanih s kirurškim posegom. Glede na naravo bolezni obstajajo prehranska dopolnila, ki preprečujejo ali vsaj zavirajo izgubo telesne mase in s tem tudi mišičnine. Treba pa je bolnika stimulirati, da tudi v domačem okolju stopnjuje fizično aktivnost v skladu s svojimi možnostmi.
