Med motnjami prehranjenosti prevladuje podhranjenost

Eden od izzivov prihodnosti je zdravljenje s hrano. Gre za koncept, ki se vse bolj uveljavlja in dobiva mesto tako pri zdravstvenih odločevalcih kot pri načrtovalcih zdravstvene politike. Prehrana ima namreč dokazano neposredni vpliv na naše zdravje. Še posebej ranljiva prehranska skupina so starostniki.

Hrana za ljudi ni samo vir energije, pač pa z njo dobimo tudi številna mikrohranila, ki izjemno pomembno vplivajo na vse sisteme, vključno z imunskim. Foto: Bigstock

Zadnja opredelitev pojma »klinična prehrana«, ki jo je podalo Evropsko združenje za klinično prehrano, navaja naslednje. Klinična prehrana je vsak na posameznika naravnan prehranski ukrep, namenjen zdravljenju ali preventivi. Klinična prehrana je postala standardni del medicinske obravnave, njen pomemben del pa je tudi ocena stanja prehranjenosti.

O njej je na letošnjih Tavčarjevih dnevih podrobneje spregovorila asist. dr. Milena Blaž Kovač iz Zdravstvenega doma Ljubljana Šiška. Izpostavila je, da klinična prehrana predstavlja tudi izhodišče za preventivno medicino in je pomembno orodje v poteku zdravljenja. Prehransko zdravljenje izboljša njegov izid, vpliva na potek bolezni in zaplete ter zelo izboljša kakovost življenja.

Hrana ni zgolj vir energije

Hrana za ljudi ni samo vir energije, pač pa z njo dobimo tudi številna mikrohranila, ki izjemno pomembno vplivajo na vse sisteme, vključno z imunskim. Ugotavljanje posameznikovih prehranskih potreb na eni strani ter sam proces prehranjevanja (vključno z vrsto živil in količino zaužitih različnih hranil) vplivata na njegovo prehransko stanje. Lahko pride do njihovega pomanjkljivega ali prevelikega vnosa.

Če telesna masa v šestih mesecih upade za več kot 10 odstotkov, se poveča nevarnost okužb, upočasni se celjenje ran, poslabša se delovanje srca, ožilja in pljuč. Pojavijo se lahko tudi znaki depresije.

Tudi zdravstvena in druga stanja (nosečnost, dojenje, vrhunski šport) spremenijo potrebo po hranilih. »Ker so prehranska in presnovna stanja eden ključnih dejavnikov zdravja ter poteka bolezni, ima klinična prehrana izjemno vlogo na vseh področjih zdravstvene preventive.« je povedala Milena Blaž Kovač. In kaj to pomeni v praksi? Optimalna bi bila individualno prilagojena prehranska obravnava vseh skupin prebivalstva na primarni ravni.

Prehranska obravnava na primarni ravni

Kako bi potekala prehranska obravnava na primarni ravni? Posamezne populacijske skupine (bolniki itd.) v proces vstopajo preko presejanja na prehransko ogroženost z validranim vprašalnikom MUST. Sledi prehranski pregled, ki vključuje tudi meritev sestave telesa. Na podlagi obojega se določi prehransko stanje posameznika, opredeli presnovne probleme in pripravi individualni prehranski načrt. Za kronične bolnike to lahko pomeni tudi uporabo medicinske prehrane, na primer oralnih prehranskih dodatkov.

Pri nas družinski zdravnik ne more predpisati oralnih prehranskih dodatkov za zdravljenje posameznih prehranskih stanj.

Prehranska obravnava je timsko delo, pri katerem sodelujejo zdravnik, klinični dietetik in medicinska sestra ter po potrebi drugi strokovnjaki: psiholog, delovni terapevt, kineziolog itd., je poudarila Milena Blaž Kovač. Ključna vloga v tem procesu pripada kliničnemu dietetiku (prehranskemu svetovalcu), ki v sodelovanju z zdravnikom (po)skrbi za izvajanje prehranskega načrta. Cilj je zagotoviti primeren energijski vnos ter ustrezen vnos makro- in mikrohranil.

Različne motnje prehranjenosti

Motnje prehranjenosti so podhranjenost, prekomerna telesna masa, debelost, motnje mikrohranil (vitamini, minerali, elementi v sledeh, elektroliti) in sindrom ponovnega hranjenja. Najpogostejša je podhranjenost. Raziskave, ki so jih opravili v Veliki Britaniji, kažejo, da je podhranjenih od 5 do 15 odstotkov odraslih, od 25 do 40 odstotkov bolnikov v bolnišnicah in tretjina starostnikov. Podatki za Slovenijo kažejo podobno sliko: podhranjene je 13 odstotkov splošne populacije.

Raziskava, ki so jo opravili v treh slovenskih bolnišnicah, je tudi pokazala, da je prehransko ogroženih 66,3 odstotka bolnikov, mlajših od 65 let. Večina se jih po končanem zdravljenju domov vrne podhranjenih. Ocenjuje se, da stroški zdravljenja zaradi posledic podhranjenosti v Evropi znašajo več kot 170 milijard evrov. V zvezi s prehranjenostjo velja izpostaviti še eno, v javnosti pogosto zamolčano dejstvo: nenaden hiter upad telesne mase (ne glede na ITM, torej tudi pri ljudeh z debelostjo). Če telesna masa v kratkem času upade za več kot 10 odstotkov, se poveča nevarnost okužb, upočasni se celjenje ran, poslabša se delovanje srca, ožilja in pljuč. Pojavijo se lahko tudi znaki depresije.

Posledice podhranjenosti in kako pomagati

Do pomanjkljivega vnosa, izrabe ali vsrkanja hranil pride zaradi različnih dejavnikov. Posledica je sprememba delovanja celotnega telesa, od vsake posamezne celice do organov, tkiv in organskih sistemov. Pogosto podhranjeni so ljudje s prekomerno telesno težo, bolniki (na primer onkološki) in starostniki. Podhranjeni bolniki umirajo pogosteje, imajo slabši izid zdravljenja, bolezen pa poteka z več zapleti. V bolnišnici ostajajo dlje časa. Kaj pa starostniki? Eno najpogostejših stanj, ki jih »doletijo«, je sarkopenija. Gre za izgubo mišične mase zaradi (običajno) dolgotrajnega ležanja oziroma negibanja. Velja za motnjo, povezano s prehrano, ki zelo ogroža funkcionalno sposobnost posameznika.

V Sloveniji je prehransko ogroženih 66,3 odstotka bolnikov, mlajših od 65 let. Stopnja podhranjenosti v splošni populaciji je 13 odstotkov.

Raziskave kažejo, da je bolnikom s sarkopenijo smiselno predpisovati oralni prehranski dodatek, ki vsebuje hidroksimetilburitat. Preprečuje upad mišične mase in razvoj sarkopenije. Med podhranjenimi bolniki, ki so ga prejemali 90 dni po odpustu iz bolnišnice, je bila smrtnost manjša za 50 odstotkov, je pokazala raziskava. Pozitivne učinke jemanja prehranskega dodatka s hidroksimetilburitatom ugotavljajo tudi pri bolnikih s kroničnimi ranami in po zlomu kolka.

Kaj so oralni prehranski dodatki in kako do njih

Oralni prehranski dodatki so živila za posebne (zdravstvene) namene. Večino jih je mogoče dobiti tudi na recept – če je bila na osnovi prehranskega pregleda postavljena diagnoza, ki zahteva spremenjen ali dodaten vnos energije oziroma posameznih hranil. Pozitivno učinkujejo pri številnih zdravstvenih (bolezenskih) stanjih, vključno z obstruktivno pljučnico, rakom, srčno in ledvično boleznijo ter kronično vnetno črevesno boleznijo.

V trenutni praksi njihovega predpisovanja precejšen problem predstavlja omejeno predpisovanje, ki namesto merilom strokovne prehranske obravnave sledi merilom specialistične obravnave. V praksi to pomeni, da družinski zdravnik ne more predpisati oralnih prehranskih dodatkov, ki vsebujejo posebna hranila, za izboljšanje posameznih prehranskih stanj – na primer sarkopenije (ki sta ji pogosto pridruženi krhkost in kaheksija).

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj