Nove ugotovitve pa kažejo, da temu ni čisto tako in da se zaznavanje nekaterih vonjev na starost ohrani bistveno dlje kot zaznavanje drugih. Gre za podoben proces, kot se dogaja pri zaznavanju okusa – ko se, preden se izgubi okus za sladko, izgubijo vsi drugi okusi.
Izmerili zaznavanje različnih vonjev po hrani
Dolgo je znano, da s starostjo voh upada in da se morajo starostniki s tem preprosto sprijazniti. Vendar najnovejša spoznanja kažejo, da starejši ljudje nimajo v celoti zmanjšanih vohalnih sposobnosti – to je preprosto odvisno od vrste vonja. Raziskovalci iz Univerze Kobenhaven so do tega sklepa prišli, ko so preučili večjo skupino starejših Dancev – 251 ljudi v starosti od 60 do 98 let. Izmerili so, kako močno zaznavajo različne vonje po hrani, pa tudi, kako zelo so jim všeč. Dobljene podatke so primerjali s kontrolno skupino, ki jo je sestavljalo 92 ljudi v starosti od 20 do 39 let.
Pomarančo in vanilijo starostniki vohajo enako dobro kot mlajši odrasli
“Upadanje voha pri starejših je bolj zapleteno, kot smo menili doslej. Zaznavanje vonja po ocvrtem mesu, čebuli in gobah postane izrazito šibkejše, vonj pomaranče, malin in vanilije pa starostniki zaznavajo enako dobro kot mlajši odrasli. Zares zanimivo je tudi, da to, kako všečen je določen vonj, ni nujno odvisno od njegove intenzivnosti,” pravijo avtorji. Na primer, vonj po ocvrtem mesu, čebuli in gobah v veliki meri ni vplival na »všečkanje«, čeprav je bil pri teh specifičnih vonjih opažen največji upad zaznavanja. Tudi zaznavanje vonja kave se na starost zmanjša.
Vonj spodbuja apetit in vpliva na serotnin
Raziskava je pomembna tudi zato, ker ima konkretne koristi za tiste, ki načrtujejo prehrano v domovih za starostnike in bolnišnicah. Z njeno pomočjo bi prehranjenost starostnikov lahko bistveno izboljšali. Številke namreč kažejo, da je polovica starejših od 65 let, sprejetih v danske bolnišnice, podhranjenih. Enako velja za vsakega petega stanovalca domov za ostarele. Vonj je pomemben tako za spodbujanje apetita in kot tudi za raven serotonina, vendar po mnenju Eve Honnens de Lichtenberg Broge, so-avtorice objave, ni nujno odločilen. “Naši rezultati kažejo, da dokler je vonj hrane prepoznaven, njegova intenzivnost ne bo določala, ali vam je všeč ali ne. Če želimo izboljšati prehrano starostnikov, je bolj pomembno biti pozoren na to, da jim ponudimo tisto, kar radi jedo.”
Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Food Quality and Preference, povezavo najdete TUKAJ.
Podhranjenost najbolj pogosta prehranska motnja
Motnje prehranjenosti so podhranjenost, prekomerna telesna masa, debelost, motnje mikrohranil (vitamini, minerali, elementi v sledeh, elektroliti) in sindrom ponovnega hranjenja. Najpogostejša je podhranjenost. Raziskave, ki so jih opravili v Veliki Britaniji kažejo, da je podhranjenih od 5 do 15 odstotkov odraslih, 25 do 40 odstotkov bolnikov v bolnišnicah in tretjina starostnikov.
Podatki za Slovenijo kažejo podobno sliko: podhranjene je 13 odstotkov splošne populacije. Raziskava, ki so jo opravili v treh slovenskih bolnišnicah je tudi pokazala, da je prehransko ogroženih 66,3 odstotkov bolnikov, mlajših od 65 let. Večina se jih po končanem zdravljenju domov vrne podhranjenih.
Raziskavo o stanju v Sloveniji v celoti najdete TUKAJ.
Ocenjuje se, da stroški zdravljenja zaradi posledic podhranjenosti v Evropi znašajo več kot 170 milijard evrov. V zvezi s prehranjenostjo velja izpostaviti še eno, v javnosti pogosto zamolčano dejstvo: nenaden hiter upad telesne mase (ne glede na ITM, torej tudi pri ljudeh z debelostjo). Če telesna masa na hitro upade za več kot 10 odstotkov, se poveča nevarnost okužb, upočasni se celjenje ran, poslabša se delovanje srca, ožilja in pljuč. Pojavijo se lahko tudi znaki depresije.
