Pozabljanje za možgane bolj naporno kot pomnjenje

Namerno pozabljanje od nas zahteva več duševnega napora kot pomnjenje, so odkrili raziskovalci na teksaški univerzi, ko so s pomočjo MRI sledili procesom v možganih.

0
49

Pogosto verjamemo, da so spomini statični, vendar temu ni tako.

Njihove presenetljive ugotovitve kažejo, da bi bilo potrebno pozabljanju negativnih izkušenj posvetiti več pozornosti. Najpogostejša načina, ki ju uporabljajo možgani za pozabljanje negativnih dogodkov, sta preusmerjanje pozornost in brisanje podrobnosti o njem v spominu. Oboje zahteva velik napor – večji, kot je potreben pri osvajanju novih znanj.

POGOSTO VERJAMEMO, DA SO SPOMINI STATIČNI, VENDAR TEMU NI TAKO.

»Proces, imenovan zatajevan spomin je orodje, ki ga možgani uporabljajo pri namernem pozabljanju slabega. Gre za proces, ki nam pomaga preživeti negativne dogodke,« je povedal doc. dr.Jarrod Lewis – Peacock iz Univerze Teksas v Austinu. »Desetletja raziskav so pokazala, da smo sposobni nekaj prostovoljno pozabiti, nismo pa vedeli, kako točno to možgani počnejo. Zdaj to vemo in bomo laže pomagali ljudem s post-travmatsko stresno motnjo.«

Večina upravljanja spominov se samodejno dogaja med spanjem.

Pri raziskovanju namernega pozabljanja slabih izkušenj in dogodkov se je večina študij v preteklosti osredotočala na iskanje ključnih točk za nadzor (v sprednjem čelnem režnju) in za nastajanje spomina (v hipokampusu). Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Teksas, pa se je namesto tega osredotočila na dele možganov, odgovorne za čustvovanje in zaznavanje v možganski skorji. Potekala je tako, da so skupini zdravih prostovoljcev kazali slike različnih prizorov in obrazov, potem pa jih prosili, naj si jih zapomnijo ali pozabijo. Pri tem so merili njihovo možgansko aktivnost. Ugotovili so, da je bila ta večja pri pozabljanju kot pri pomnjenju, pa tudi, da imamo ljudje sposobnost nadzorovati, katere spomine si bomo izbrisali iz možganov. Proces je kompleksen, pri njem pa aktivno sodeluje več delov.

SPOMINI SO DINAMIČNE KONSTRUKCIJE, KI SE REDNO POSODABLJAJO, SPREMINJAJO IN REORGANIZIRAJO V SKLADU Z NAŠIMI IZKUŠNJAMI.

»Za mehanizem nadzorovanega pozabljanja je ključna zmerna možganska aktivnost. Preveč močna bo spomin še okrepila, prešibka pa ga sploh ne bo spremenila,« je povedala glavna avtorica raziskave Tracy Wang.

Raziskovalci so tudi ugotovili, da prej in lažje pozabimo prizore kot obraze. »Šele učimo se, kako se mehanizmi v našim možganih odzivajo na različne vrste informacije. Predem bomo lahko sposobnost namernega pozabljanja izkoristili v terapevtske namene, bo potrebnih še veliko nadaljnjih raziskav,« je pojasnil Lewis – Peacock. Prva, v kateri so se osredotočili na merjenje, koliko pozornosti možgani namenjajo določeni vrsti spominov, že poteka. Upajo, da bo prinesla nova spoznanja o tem, kako procesiramo spomine, in omogočila, da se bomo laže znebili slabih spominov, ki močno vplivajo na naše zdravje in dobro počutje.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj