Sinteza telesu lastnih kanabinoidov se pospeši, ko smo v telesnem ali duševnem stresu – z namenom pomiriti telo ter pogasiti biokemični »požar«, ki ga stres sproži. Le malo pa je znanega o njihovem mehanizmu nastajanja in signalnih poteh, po katerih tečejo. Odkritje raziskovalcev univerze Northwestern Medicine prinaša nova pomembna spoznanja na tem področju.
Telesu lastni kanabinoidi dušijo signale iz hipotalamusa
Zdi se, da ključno vlogo pri sintezi telesu lastnih kanabinoidov igra za mandelj velika možganska struktura amigdala – možganski kontrolni center za stresni odziv. Sestavljena je iz številnih jeder in močno nevronsko povezana z ostalimi deli možganov. Ko smo v stresu, amigdala sprošča endogene (telesu lastne) kanabinoide, ki dušijo signale iz hipokampusa – možganskega kontrolnega centra za spomin in čustva. Nove ugotovitve tako pritrjujejo tezi, da so endogeni kanabinoidi naravni odziv telesa na stres. Slednji velja za enega od največjih dejavnikov tveganja za nenalezljive kronične bolezni (tako telesne kot duševne) in poslabša psihiatrične motnje, vključno z anksioznostjo, depresijo in post-travmatsko stresno motnjo (PTSM).
Kanabinoide delimo na tri velike skupine: fitokanabinoide (nahajajo se v rastlinah), telesu lastne kanabinoide (izdeluje jih telo samo) in sintetične kanabinoide (proizvedeni v laboratoriju). Vežejo se na kanabinoidne receptorje (najbolj raziskana sta kanabinoidni receptor 1 in kanabinoidni receptor 2), ki se nahajajo povsod po telesu. Vezava sproži kaskado biokemičnih reakcij, ki povzročijo specifični telesni odziv. V uradni medicini jih niso predpisovali do leta 2010, ko je bilo v Evropski uniji registrirano prvo zdravilo na osnovi naravnih kanabinoidov z namenom zmanjševanja spastičnosti pri multipli sklerozi. V teku so raziskave o uporabi standardizirane mešanice naravnih kanabinoidov za lajšanje bolečine, pri epilepsiji, za izboljšanje apetita pri kaheksiji in anoreksiji, za izboljšanje stanja pri možganski kapi in distoniji, opažajo pa tudi posamezne primere zmanjševanja razrasta nekaterih rakavih bolezni, ki pa še niso potrjeni v kliničnih raziskavah.
Okvare endogenega kanabinoidnega sistema – poslabšanje bolezni
Razumevanje, kako se možgani prilagajajo stresu na molekularni in celični ravni, bi lahko prineslo nov vpogled v to, kako se stres prevede v motnje razpoloženja, in omogočilo razvoj inovativnih načinov zdravljenja, pojasnjujejo avtorji. Prepričani so, da okvare v endogenem kanabinoidnem signalnem sistemu vodijo v večjo dovzetnost za razvoj s stresom povezanih psihiatričnih motenj, vključno z depresijo in PTSM. Bodo pa za potrditev te hipoteze potrebne nove klinične študije na velikem številu bolnikov.
Stres sproži valove visokih frekvenc
Za študijo so raziskovalci uporabili nov proteinski senzor, ki je pri testnih živalih lahko zaznal prisotnost telesu lastnih kanabinoidov v določenih možganskih sinapsah v realnem času. Izkazalo se je, da povečano nastajanje endogenih kanabinoidov sprožijo valovi visokih frekvenc v amigdali – kot posledica različnih vrst stresa. V nadaljevanju so odstranili tarčo kanabinoidov: kanabinoidni receptor 1, kar je povzročilo slabšo sposobnost obvladovanja stresa in upad motivacije. Avtorji razlagajo, da je to povezano z anhedonijo – zmanjšano sposobnostjo uživanja, ki jo pogosto doživljajo bolniki z depresijo ali PTSM.
Vir:
Kondev V, Najeed M, Morgan A, et al. Endocannabinoid release at ventral hippocampal-amygdala synapses regulates stress-induced behavioral adaptation. Cell Reports, 2023; 113027 DOI: 10.1016/j.celrep.2023.113027
Štrukelj B. Potencialni učinki kanabinoidov. Farm Vestn, 2016; 67. https://www.sfd.si/wp-content/uploads/sfd/datoteke/trukelj_copy2.pdf (dostopano 17. 11. 2023)
