Dr. Boštjan Mlakar, dr. med., specialist abdominalne kirurgije in proktolog, že dlje časa opozarja na pomembnost rednega samopregledovanja zadnjika. Navkljub zasedenosti in prezaposlenosti, je pripravil zgoščeno besedilo, v katerem zapiše osnovna vodila, zakaj je tako pomembno skrbeti za analno zdravje.
Zgibanka ‘Skrbimo za analno zdravje’, navodila za samopregledovanje je v založbi Društva onkoloških bolnikov izšla konec lanskega leta. Ker se tudi v uredništvu Revije za moje zdravje zavzemamo za sodobne pristope do lastnega zdravja, toplo pozdravljamo izid nove zgibanke.
Podrobneje nam jo je predstavil sam avtor, dr. Boštjan Mlakar.
Nedavno ste za širšo slovensko javnost dokončali pomemben projekt, v katerem vzpodbujate k rednemu samopregledovanju sicer ’tistega tam doli’ – najbolj zapostavljene človeške odprtine – zadnjika. Zakaj menite, da je osveščanje o njem potrebno in ali lahko opišete, kako je prišlo do uresničitve projekta – izdaje zloženke?
S proktologijo se ukvarjam več kot 25 let, z njo sem se začel usmerjeno ukvarjati na samem začetku kariere preprosto iz razloga, ker nihče od kolegov ni kazal zanimanja za to področje, pacientov ki imajo težave pa je ogromno. Razlogov, zakaj menim, da je potrebno spodbujati k samopregledovanju in začeti govoriti o analnem zdravju je več. Spominjam se veliko primerov, ko so pacienti prišli k zdravniku zelo pozno, včasih žal prepozno, težave so imeli običajno že dalj časa in če bi si samo potisnili svoj prst v zadnjik bi lahko zatipali, da je tam nekaj zrastlo, še bolj sem presenečen kadar pridejo z vidnimi kožnimi predrakavimi spremembami ali z analnimi bradavicami, ki so se tako razrastle, da ni več videti vhoda v analni kanal in so prepričani, da imajo hemoroide. Če bi počepnili nad ogledalo bi si lahko zadnjik sami pregledali oziroma ga fotografirali. Da je to mogoče mi pogosto potrdijo tisti pacienti, ki mi na pregled prinesejo fotografijo svojega zadnjika, ko so imeli največje težave, na primer vnet tromboziran hemoroid, ki pa se je med čakanjem na pregled že zmanjšal ali povsem izginil. Spodbuda za zloženko so mi bile tudi pacientke z inkontinenco. Kadar pregledujem starejšo gospo, ki navaja težave z zadrževanjem blata in vode in ji naročim, da naj stisne moj prst, ki ga imam v njenem analnem kanalu pogosto ne znajo stisniti analnega sfinktra temveč stiskajo ritnice. Če bi se gospa samopregledovala že v času, ko še ni imela težav z inkontinenco bi poznala svoj analni kanal in bi vedela katere mišice mora stisnit, da jih bo okrepila. In nenazadnje, vse več ljudi obeh spolov prakticira receptivne analne spolne odnose, posledično je tudi več anorektalnih spolno prenosljivih okužb. Menim, da če anorektum uporabljamo kot fakultativni spolni organ moramo zanj tudi skrbeti ne le s samopregledovanjem, temveč tudi z občasnimi preventivnimi proktološkimi pregledi.
Da pa je prišlo do realizacije, da se moje ideje o analnem zdravju in samopregledovanju postavijo na papir, pa je v prvi vrsti zaslužna ga. Majda Šmit, dipl. m. s., ki je poslušala moje vabljeno predavanje Analni seks in analno zdravje na simpoziju, ki ga je organizirala sekcija medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji.
Skrb za zdravje je postala prioriteta sodobnika, pri skrbi za zdrav zadnjik, pa se pri večini prizadevanje za lastno telo, zaustavi. Zakaj menite, da je to še vedno pri marsikom tabu tema, nekaj (izredno) neprijetnega in ali gre za značilnost zahodne civilizacije, tudi Slovencev?
To je večplasten problem, ki verjetno obstaja v večji ali manjši meri na vseh kontinentih. Vse pa se začne že v ranem otroštvu, ko otrok od staršev ob previjanju ritke ali sedenju na kahlici itd. sliši pripombe »to je fuj«, to je umazano itd. In v naši kulturi je zadnjik pri mnogih res »fuj«, saj si zadnjika po odvajanju blata ne umijejo. V kolektivno zavest je potrebno pričeti širiti zavedanje, da je za zadnjik potrebno ustrezno skrbeti, podobno kot se promovira npr. oralno zdravje, umivanje zobovja itd. Dejstvo je, da so usta t.i. zgornja/sprednja vrata, zadnjik pa spodnja/zadnja vrata v našem telesu in zaslužita enakopravno obravnavo.
Z zloženko o samopregledovanju zadnjika, v kateri je s skicami za lažjo predstavo, kako to izvesti v praksi (avtorica skic je dipl. m.s. Barbara Majcen), zagotovo pomembno prispevate k mehčanjem predsodkov in brisanjem tabujev, ki so, kot smo že omenili, močno zasidrani pri ljudeh. V besedilu po korakih predstavite kakšen je analni kanal (velika večina tega v resnici ni še nikoli otipala), kako se priprapraviti da samopregled ne bo neprijeten ali celo boleč. Zapisali ste, da je več faz in da je pomembno iti po vrsti. Lahko na kratko opišete?
Začnemo z opazovanjem s pomočjo ogledala in s fotografiranjem, Zunanjost zadnjika si ogledamo v čepečem položaju telesa z ogledalom, lahko pa ga tudi fotografiramo s pametnim telefonom in sliko shranimo za primerjavo pri naslednjem samopregledu. Ogledamo si predvsem zadnjikov vhod in kožo okoli njega, pri čemer smo pozorni na morebitne izrastke, bradavice, ranice, znamenja itd. Z zdravnikom se bomo posvetovali, če bodo spremembe krvaveče, boleče, srbeče oziroma se bosta njihova velikost in videz spreminjala. Večina sprememb, ki jih bomo opazili, so nenevarne kožne gube zunanjih hemoroidov.
Dr. Boštjan Mlakar se že dlje časa zavzema za bolj odprt pristop do zdravja zadnjika, je reden gost v medijih, zelo odmeven je bil njegov govor Analni seks in analno zdravje leta 2017 na TEDx Ljubljana, izdal je tudi že več knjig: Pregled dermatoveneroloških bolezni v proktologiji, Hemoroidalna bolezen, Kratke zgodbe brez nagobčnika, 70 odtenkov mavrične, informativno zloženko o spolno prenosljivih boleznih itd. Skoraj 20 let je delal kot docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zadnja leta pa se je posvetil strokovnemu vodenju zasebne klinike Zdrav splet.
Nato si otipamo zadnjik z namaščenim prstom. V zloženki je lepo prikazano, v kakšnih položajih to storimo (leže na boku, leže na hrbtu, stoje s podprto nogo (na pručki, notranjem robu banje), čepe ali sede na bideju, na robu banje. Lahko si tudi nataknemo rokavico za enkratno uporabo in prst, s katerim se bomo dotaknili zadnjika, namastimo –pomočimo v olje (npr. olivno) ali nanj nanesemo vazelin ali lubrikant. Noht na pregledovalnem prstu mora biti kratko pristrižen, da se ne poškodujemo. S prstom krožimo okoli zadnjične odprtine in počasi prodiramo v notranjost zadnjikovega kanala. Nikamor naj se nam ne mudi in ničesar ne počnimo na silo. Mišica zapiralka se mora namreč sprostiti.
Z malo vaje bomo ugotovili, kateri položaj nam najbolj ustreza, da s prstom brez bolečin prodremo v zadnjikov kanal. Včasih bo potrebno prst popolnoma izvleči in dodatno namazati in ponoviti postopek prodiranja v notranjost. Po približno 2,5 do 3 cm zadnjikovega kanala se bo prostor razširil in vstopili bomo v končni del danke; tam ni več mišice zapiralke in s prstom bomo lahko »pomigali«.
Iz brošure/zloženke ‘Skrbimo za analno zdravje’, navodila za samopregledovanje zadnjika; Zakaj opraviti samopregled? Kakšne dobrobiti nam prinese samopregled zadnjika z namaščenim prstom? �V primeru bolečine v predelu zadnjika boste s samopregledom lahko zatipali vnet zunanji hemoroid, kar se bo tipalo kot grah ali češnja velika izboklinica tik pod kožo zadnjika.
� V primeru da se bo bolečina pojavila ob odvajanju blata, si boste lahko znotraj zadnjikovega kanala zatipali ranico, ki jo je povzročilo trdo blato. � Pravočasno boste lahko odkrili raka kože zadnjika, če boste opazili, da se je kožno znamenje začelo spreminjati in večati. � Znotraj zadnjikovega kanala boste lahko zatipali neboleče izrastke in se pravočasno posvetovali z zdravnikom, ali so izrastki takšne vrste, da jih je potrebno nemudoma odstraniti, ali pa so popolnoma nenevarni in se jih lahko le opazuje.
Kolikokrat in kdaj je še posebej pomembno, da se samopregledamo?
Priporočamo, da samopregledovanje opravljate v fazi učenja tehnike vsaj 1-krat mesečno; ko jo
boste osvojili, pa 1-krat letno, če nimate nobenih težav.
Samopregledovanje pa vedno izvedite takoj, če se pojavijo težave v zadnjiku (krvavitev, oteklina, bolečina, ranica). Izkušnjo, ki ste jo dobili v času brez težav, primerjajte z izkušnjo ob težavah in se posvetujte z izbranim zdravnikom. Če ste si zadnjik uspeli fotografirati v preteklosti, lahko staro fotografijo primerjate s sedanjo.
Komu svetujete redne preglede pri proktologu, pa čeprav pri samopregledu ni bilo posebnosti?
Pregled pri proktologu svetujemo: osebam obeh spolov, ki prakticirajo receptivne analne spolne odnose, tistim, ki so HIV-pozitivne, osebam, ki imajo zaradi jemanja imunosupresivnih zdravil po transplantaciji organa oslabljen imunski sistem in ženskam, ki so že zbolele zaradi ginekoloških predrakavih ali rakavih sprememb, povezanih s HPV-okužbo. Proktolog bo glede na vrsto preiskave, ki jo bo izvedel, svetoval, čez koliko let je smiselno opraviti kontrolni proktološki pregled.
Kaj poleg samopregledovanja lahko sami storimo za bolj zdrav zadnjik?
Idealno je, da z ustrezno prehrano bogato z vlakninami, z rednim gibanjem in na splošno zdravim življenjskim slogom dosežemo, da odvajamo vsak dan, da blato ni pretrdo, da ni potrebno dolgotrajno pritiskanje ter da imamo čas in možnost po odvajanju zadnjik umiti z mlačno vodo brez uporabe mila. Najlažje bomo odvajali čepe oz v položaju kjer se kolena čimbolj približajo trebuhu. Koristne so tudi Keglove vaje, da jih vsaj občasno izvajamo čeprav nimamo nobenih težav z inkontineco. Če počivamo je dobro, da so noge in zadnjica višje od trupa, saj je venski odtok ne le iz nog temveč tudi iz medenice proti srcu lažji. Pomembno je, da kadar dvigujemo težja bremena ali čepimo analni sfinkter stisnemo, saj s tem preprečujemo izpadanje notranjih hemoroidov. Če imamo družinsko predispozicijo za hemoroidalno bolezen oziroma že imamo izkušnje z vnemanjem in tromboziranjem zunanjih hemoroidov po večjih fizičnih obremenitvah, športnih aktivnostih (kolesarjenje), dolgotrajnem sedenju (na letalu) potem nam lahko koristi preventivno redno jemanje mikroniziranih flavonidov, (bodite pozorni na zdravilo, ki ima mikroniziran prečiščeno flavonoidno frakcijo (diosmin/flavonoidi, izraženi kot hesperidin)ki so na voljo v lekarni. Z jemanjem tega zdravila pa bomo hkrati izboljšali stanje svojih ven.
Iz brošure/zloženke ‘Skrbimo za analno zdravje’; Kdaj se je treba po samopregledu oglasiti pri zdravniku? � kadar si pri samopregledu zatipate bolečo spremembo ob vhodu v zadnjik ali znotraj zadnjikovega kanala; � kadar opazite na koži zadnjika znamenje, ki srbi, krvavi ali spreminja svojo velikost in barvo;� kadar je na prstu, s katerim ste se samopregledovali, ostala sled krvi ali gnoja; � kadar znotraj zadnjikovega kanala zatipate izrastek ali tršo neravnino na sluznici, ki se razlikuje od gladke sluznice v okolici. �Kadar si znotraj zadnjikovega kanala zatipate kaj trdega, se prepričajte, da ni morda ostanek trdega blata. Zato odvajajte blato, pri čemer si lahko pomagate s klistiranjem, in po izpraznjenju ponovno pretipajte notranjost zadnjikovega kanala.
Še sklepno vprašanje – kje bo zloženka dostopna?
Sekcija medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji bo 3000 izvodov razdelila vsem Centrom za krepitev zdravja in Zdravstveno vzgojnim centrom, ki delujejo v okviru 66 zdravstvenih domov v Sloveniji. Zloženka je dostopna tudi na spletni strani Društva onkoloških bolnikov Slovenije pod zavihkom Publikacije. Najhitreje pa boste dostopili do nje preko epovezave: https://www.onkologija.org/wp content/uploads/Brosurica_SkrbimoZaAnalnoZdravje_2023_zaSplet.pdf
