Ker povzročajo zelo neprijetne simptome in so dobro poznani že iz zgodovine, jih krivimo za dejansko vse težave v analnem predelu. Kadar jih zamenjamo z analno fisuro ali s fistulo, stvar še ni tako huda, kadar zaradi njih spregledamo tumor v tem predelu, pa je položaj precej resnejši.
Piše: prof. dr. Bojan Krebs, dr.med, specialist splošne kirurgije, KO za abdominalno kirurgijo UKC Maribor
Ločimo notranje in zunanje hemoroide. Notranji leže nad zobato črto (lineo dentato) in so pokriti s prehodnim epitelom, enakim, kot je tudi v črevesu. Ti so tudi najbolj znani. Zunanji hemoroidi leže niže, pod zobato črto, in so pokriti s ploščatim epitelom, kot ga ima koža. Treba je poudariti, da pri obeh vrstah hemoroidov ne gre za varikozno spremenjene žile – varice – in da niso povezani s portalno hipertenzijo, ki je zaplet ciroze jeter.
Kaj so hemoroidi
Normalni hemoroidi so v bistvu žilno-gobaste strukture, ki imajo svojo funkcijo pri zadrževanju blata. Sestavljajo jih žile, arterije in vene, ki se med seboj prepletajo, in lahko govorimo o arterijsko-venskih obvodih. Posebnost teh obvodov je, da nimajo mišičnega sloja kot druge žile in so zato bolj nagnjene k poškodbam. Poleg žil hemoroide sestavljajo še elastično in vezivno tkivo ter plast gladkega mišičja.
Vsako krvavitev iz analnega predela je treba jemati resno in se o tem obvezno pogovoriti s svojim osebnim zdravnikom.
Kot rečeno, je osnovna vloga hemoroidov sodelovanje pri zadrževanju blata, še posebej pri kontroli zadrževanja tekoče stolice in vetrov. V sluznici hemoroidov so posebna senzorična vlakna, ki nam omogočajo, da lahko razločimo med trdim in tekočim blatom ter med plini; tako vsak sam zase lahko potrdi, kako pomembna funkcija je to. Ocenjuje se, da ima težave s hemoroidi 10–25 % prebivalstva. Verjetno je odstotek višji, saj se veliko bolnikov te bolezni brez razloga sramuje in o njej ne pove osebnemu zdravniku. Ponovno poudarjamo, da je treba nelagodje premagati in se o svojih težavah posvetovati z zdravnikom, saj so simptomi hemoroidalne bolezni velikokrat podobni simptomom pri začetnemu raku v tem področju.
Zakaj nastane hemoroidalna bolezen
Natančen razlog, zakaj se pri ljudeh pojavlja hemoroidalna bolezen, ni znan. Pogosteje zbolevajo ljudje, pri katerih je pogostejši povišan pritisk v spodnjem delu danke. Vzroki za to so lahko: nagnjenost k zaprtju in močno napenjanje ob odvajanju blata, dolgotrajna driska, zaradi katere ljudje dlje časa presedijo na stranišču, prekomerna telesna teža, nosečnost, hrana z malo vlakninami in redno dvigovanje zelo težkih bremen. S starostjo raste tudi pogostnost hemoroidalne bolezni, saj pride do popuščanja podpornih struktur, ki hemoroide podpirajo.
Dobro je vedeti: Glede na vrsto akutnega napada vam bo vaš zdravnik svetoval ustrezno terapijo, pri čemer se bo, odvisno od vsakega primera posebej, odločal med: venoaktivnim zdravilom v obliki tablet; zdravili, ki zmanjšujejo bolečine (analgetiki); odvajali, mehčali za blato; lokalno terapijo (mazila, svečke). Vir: https://bolezni-ven.si/kaksne-so-moznosti-za-zdravljenje-hemoroidalne-bolezni/
Kako zdravnik diagnosticira hemoroidalno bolezen
Diagnozo najlažje postavimo z endoskopskimi metodami, izmed katerih je najbolje poznana kolonoskopija. Pri njej zdravnik sicer pregleda celotno široko črevo, kar pa za diagnozo hemoroidov ni nujno potrebno. Metodi, pri katerih pregledamo le rektum ali celo samo analni kanal, se imenujeta rektoskopija oziroma proktoskopija in anoskopija ter sta manj invazivni od kolonoskopije. V višjih stadijih hemoroidalne bolezni lahko hemoroide vidimo tudi od zunaj, saj se spuščajo skozi analni kanal navzven. Vedeti moramo, da so hemoroidi dinamične strukture in so lahko zunaj napada oziroma zapletov videti normalni.
Kakšni so simptomi hemoroidalne bolezni
Simptomi hemoroidalne bolezni so različni pri notranjih in zunanjih hemoroidih. Pri zunanjih najpogosteje pride do tromboze hemoroida. Kri v hemoroidu začne zastajati in pride do tromboze. Bolnik opisuje za lešnik veliko zatrdlino v analnem predelu, ki ga močno boli. Velikokrat, če se ne odloči za obisk pri zdravniku, tudi sama poči in se tako pozdravi. Sicer v ambulanti v lokalni aneteziji napravimo manjšo incizijo in krvni strdek izpraznimo.
Hemoroidalna bolezen pri notranjih hemoroidih pa je sprva asimptomatska. Bolniki nimajo nobenih težav, pozneje pa se pojavijo prvi znaki, kot je neboleče odvajanje svetlo rdeče krvi. Ko bolezen napreduje, se lahko začnejo hemoroidi med odvajanjem in po odvajanju blata spuščati skozi analni kanal, kar bolnika moti, srbi, boli in draži. Lahko pride tudi do zapletov hemoroidalne bolezni, kamor prištevamo anemijo, trombozo ali strangulacijo notranjega hemoroida. Zadnja dva zapleta sta izjemno boleča in zahtevata obisk pri zdravniku; v večini primerov je potrebna operacija.
Omenili smo že, da je hemoroidalna bolezen podobna večini bolezni v analnem predelu, kot so perianalni absces, analna fisura, analni srbež, kondilomi, rektalni prolaps ali celo analni ali rektalni rak. Vsako krvavitev iz analnega predela je treba jemati resno in se o tem obvezno pogovoriti s svojim osebnim zdravnikom.
Zdravljenje – od zdravega sloga življenja do kirurških posegov
Terapija je stopenjska in obsega celo množico ukrepov: od začetnih dietnih mer do radikalnih kirurških posegov v splošni anesteziji. Bolnikom najprej svetujemo konservativne mere, ki pa so hkrati tudi mere preventive, ki naj bi se jih držali vsi, ki skrbimo za svoje zdravje.
KLASIFIKACIJA HEMOROIDALNE BOLEZNI:
- stopnja – krvavitev
- stopnja – občasni prolaps, ki se
sam vrne - stopnja – prolaps, ki si ga mora
nazaj potisniti bolnik - stopnja – stalni prolaps, ki se ne
da vrniti
Treba je uživati dovolj vlaknin v obliki sadja, zelenjave in nepredelanih žit. Tako bo stolica mehkejša in imela bo večji volumen, kar bo zmanjšalo napenjanje ob odvajanju, kar je eden izmed vzrokov nastanka hemoroidalne bolezni. Veliko pacientov se pritožuje, da imajo ob povečanem vnosu vlaknin težave z vetrovi. V takem primeru začnimo vlakna v svojo prehrano uvajati počasneje. Na dan moramo popiti vsaj od 1,5 do 2 litra tekočine, najbolje v obliki vode ali čaja (nikakor ne alkohola). Tudi to vpliva na konsistenco stolice in preprečuje, da bi bila ta pretrda. Kadar ne moremo zaužiti dovolj naravnih vlaknin, jih lahko uživamo tudi v obliki preparatov, ki se dandanes lahko nabavijo v vsaki lekarni ali drogeriji. Tudi tukaj moramo biti pazljivi in ob tem popiti dovolj tekočine, saj lahko drugače dosežemo prav nasprotni učinek od tega, kar bi želeli.
Ne napenjajmo se ob odvajanju blata. Kot smo že omenili, napenjanje povzroča močno povečan pritisk v spodnjem delu danke, kar poškoduje vene in prispeva k napredovanju hemoroidalne bolezni. Pojdimo na stranišče, takoj ko začutimo potrebo. Če bomo odlašali, bo potreba mogoče minila, blato pa bo ostalo v danki in se izsušilo, kar bo imelo za posledico veliko težje odvajanje ob naslednjem impulzu. Zelo pomembna je pravilna telesna vadba, izogibati se je treba dvigovanju težjih bremen in vajam, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini. Če je le mogoče, se izogibajmo dolgotrajnem sedenju. Tudi ljudje, ki imajo sedeče poklice, naj se večkrat dnevno dvignejo, sprehodijo in razgibajo. Še posebej se trudimo čim manj časa presedeti na školjki, nikakor pa na stranišču ne berimo.
S temi merami lahko pomagamo večini bolnikov s prvo in z drugo stopnjo hemoroidalne bolezni. Če stanje še vedno ni dobro, pridejo v poštev že tudi manjši ambulantni posegi, pri katerih skušamo hemoroide pritrditi na globje ležeči anatomske strukture ali pa celo popolnoma uničiti in odstraniti. Taki ambulantni postopki so: skleroterapija, podvezovanje hemoroidalnih vozličev, krioterapija ali infrardeča fotokoagulacija.
Pri višjih stadijih bolezni, predvsem pri stopnji 4, včasih pa tudi stopnji 3, pride v poštev tudi kirurška odstranitev hemoroidov – izrezanje venskih pletežev. Tukaj poznamo več tehnik (operacija po Fergusonu, operacija Milligan – Morgan ali operacija s spenjalnikom (staplerska hemoroidektomija).
KIRURŠKA TERAPIJA HEMOROIDALNE BOLEZNI:
- Skleroterapija/Fotokoagulacija
- Sorazmerno nizki stroški, najmanj boleča, redki zapleti, a visoka stopnja ponovitve
- Ligacija/Podvezovanje
- Zmerna bolečina, redki zapleti, nizka stopnja ponovitve
- Operativna hemoroidektomija
- Najdražja tehnika, precej boleča za bolnika; zapleti so pogosti, a ima najmanjšo verjetnost ponovitve
Lahko sklenemo, da je hemoroidalna bolezen zelo razširjeno bolezensko stanje, ki pa se v večini primerov da pozdraviti s sorazmerno preprostimi ukrepi, kot je sprememba življenjskega sloga in prehrane, ter z manjšimi ambulantnimi posegi. Treba je le zbrati pogum in se o svojih težavah pogovoriti z osebnim zdravnikom. Pri bolj napredovalih stopnjah bolezni pa je možnost zdravljenja podvezovanje notranjih hemoroidov ali operativni poseg. V primeru zelo bolečih ter zatečenih in tromboziranih zunanjih hemoroidov je namreč najučinkovitejša operativna odstranitev. Če se resni napadi ponavljajo zelo pogosto, vam bo vaš zdravnik svetoval operacijo, ki je še vedno najučinkovitejši način zdravljenja hemoroidalne bolezni 3. in 4. stopnje. V praksi se kirurški posegi uporabljajo pri manj kot 10 odstotkih bolnikov.
