Zgodba o medu, ki jo poznamo vsi, se začne, ko se čebela ustavi na cvetu in iz njega posesa nektar. Gre za sladko tekočino, ki jo izločajo žleze v cvetovih z namenom, da privabijo žuželke za opraševanje.
Nektar vsebuje od 3 do 72 odstotkov sladkorjev, največ glukoze in fruktoze.
Čebele nektar shranijo v posebne vrečke, kjer ga encimi razgradijo na preproste sladkorje. Ko vrnejo v panj, druge čebele premaknejo nektar v satje. S krili ustvarjajo piš, ki ga izsuši, in potem vsako posamezno celico v satju zatesnijo z voskom. Za proizvodnjo pol kilograma medu čebele obiščejo več kot dva milijona cvetov.
Kako dolgo že uporabljamo med?
Ljudje in čebele skupaj živimo že tisočletja. Poslikave v španskih jamah iz šestega tisočletja pred našim štetjem prikazujejo, kako ljudje zbirajo med iz panjev. V glinenih posodah, ki so jih odkrili v Turčiji in ki datirajo v osmo tisočletje pred našim štetjem, so našli ostanke čebeljega voska. V tretjem tisočletju pred našim štetjem so bili ljudje že vešči čebelarji. Sobivanje ljudi in čebel se je začelo z vzponom poljedelstva, ko so ustvarili čebelam prijazne habitate. Ko so se kmetje selili na nova območja, so jim čebele sledile.
Med ali sladkor?
V debati med ali sladkor nedvomno zmaga med. Vsebuje številne koristne snovi, od antioksidantov do amino kislin in vitaminov. Edina slabost medu je njegova visoka energijska vrednost. Čajna žlička medu vsebuje 21 kcal, kar je precej več kot enaka količina belega sladkorja, ki vsebuje 16 kcal. Otroci, mlajši od enega leta naj bi medu ne uživali.
Med in seneni nahod
Med vsebuje cvetni prah, in nekateri ljudje ga uživajo v upanju, da jim bo olajšal senenih nahod in druge alergije. Vendar vrste cvetnega prahu v medu niso tiste, ki povzročajo kihanje in težave z očmi. Znanost je jasna: uživanje medu ljudem s sezonskimi alergijami ne pomaga. Nektar rastlin, katerih cvetni prah povzroča seneni nahod, namreč čebelam ne diši, saj je premalo ali preveč sladek. Čebele imajo najraje nektar z okrog 50 odstotki sladkorja.
Med in celjenje ran
Med je pomembno naravno zdravilo, ki se v tradicionalni medicini uporablja že stoletja. Sestavine v medu resnično pospešujejo celjenje ran, različne študije pa so tudi potrdile njegovo antibakterijsko delovanje. Med pomaga pri opeklinah in poškodbah kože, preprečuje vnetja in otekanje ter zmanjša verjetnost okužbe rane. Slovenski kostanjev med je registriran za zdravljenje zunanjih ran.
Med in rast las
Med v kombinaciji z oljčnim oljem spodbuja rast novih las in je odlično naravno zdravilo proti ženski plešavosti. Pripravimo ga tako, da zmešamo en sveži rumenjak, eno žlico oljčnega olja in eno žlico kostanjevega medu. Mešanico vtremo v lasišče in pustimo delovati najmanj eno uro. Potem lase normalno umijemo s šamponom.
Med in paradontalna bolezen
Slovenije je dežela medu in tudi dežela paradontalne bolezni. Več kot 90 odstotkov Slovencev, starejših od 35 let, ima vsaj en znak napredovale paradontalne bolezni. Paradontalna bolezen je dokazano povezana z dva do štirikrat večjim tveganjem za infarkt in možgansko kap, bakterije, ki jo povzročajo, pa so vse bolj odporne na antibiotike. Med deluje antibakterijsko, študije pa so pokazale, da je učinkovit pri paradontalni bolezni. To še posebej velja za kostanjev in repični med ter med manuka. Slovenska študija, ki jo je opravila ekipa pod vodstvom Marte Kocjan Anžič in prof. Katje Seme iz Kliničnega inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je pokazala, da je repični med učinkovit tudi proti bakterijam, ki povzročajo zobno gnilobo.
Med in prehlad
Ali med resnično lajša prehlad, kot so nas učile babice? Odgovor je: da. Študije so pokazale, da med pri otrocih blaži kašelj bolj, kot zdravila, ki so na voljo v prosti prodaji. Prehlajeni otroci, ki uživajo med, tudi bolje spijo. Pomembno pa je vedeti, da so zdravilne lastnosti medu zelo odvisne od njegove vrste in da se je po kakovostni med potrebno odpraviti k čebelarju.
Ali se med pokvari?
Med ima neverjeten rok trajanja. Med, ki so ga znanstveniki našli v egiptovskih grobnicah, je bil po nekaj tisočletjih še vedno užiten. Zaradi malo vlage, močnih kislin in protibakterijskih spojin se težko pokvari. Hranite ga v tesno zaprti posodi v suhem in hladnem prostoru. Če med v kozarcu kristalizira, ga postavite v posodo s toplo vodo. Če med segrejemo na več kot na 40 stopinj Celzija, izgubi številne zdravilne lastnosti. Izjema so posebni postopki, pri katerih ga segrejejo na 76 stopinj Celzija in takoj ohladijo. Ste imeli navado med dajati v vroč čaj? Čas je, da z njo prenehate!
Matični mleček je super živilo
Matični mleček je hrana za čebeljo matico in prve tri dni tudi za čebelji zarod. Iz svojih žlez ga izločajo mlade čebele. Raziskave so pokazale, da matični mleček vsebuje vse snovi, ki jih za normalno delovanje potrebuje človeško telo. V njem so doslej odkrili več kot 400 sestavin, ki med drugim spodbujajo tvorbo krvi, krepijo imunski sistem, uničujejo mikrobe (tako viruse kot glive in bakterije). Nekatere raziskave so potrdile njegovo pozitivno delovanje pri težavah z menopavzo. Pravilno uživanje matičnega mlečka je s plastično ali leseno žličko (ne s kovinsko!), dnevni odmerek pa ne sme preseči 7 gramov.
