Rdeče in otečene oči, ki pečejo… Težko dihanje in nos, iz katerega teče… Slabo počutje in pomanjkanje energije… Vse našteto so tipični znaki alergijskega rinitisa (po domače senenega nahoda), ki vsako pomlad življenje zagreni 20 odstotkom populacije v razvitem svetu. Pogostnost narašča, spomladi vse bolj »jokajo« tudi najmlajši. Alergijski rinitis je tudi tesno povezan z astmo – katere pogostnost tudi narašča.
Imunski sistem neškodljive snovi prepozna kot škodljive
Ni pa alergijski rinitis pa edino, kar nam brez potrebe – zgolj zato, ker naš imunski sistem neškodljive snovi prepozna kot škodljive in proti njim ukrepa, greni življenje. Povsod po svetu narašča tudi pogostnost ostalih alergij (na hrano…) in avtoimunih bolezni. Stroka večino vzrokov za to, da se to dogaja, pripisuje okolju in življenjskemu stilu, ki postaj vse bolj sterilen in ukalupljen. Kaj pa stres in alergije?
Dve vrsti stresa, vsaka vpliva drugače
Kot stres, ki vpliva na bolezni in počutje, si običajno predstavljamo distres – torej negativni stres. Vendar naša življenja v podobni meri kroji tudi pozitivni stres – eustres. Zaradi njega brez težav vztrajamo pri aktivnostih, ki so nam v veselje in nas zanimajo, sprošča nevrotransmiterje, povezane z nagrajevanjem, pozitivno stimulira imunski sistem. Vendar je v sodobni družbi pogostejši negativni stres. Kako vpliva na alergije, so razsikali na Unirezi Osaka, ugotovitve pa objavili v najnovejši izdaji vplivne mednarodne strokovne revije International Journal of Molecular Sciences.
Stres in alergije
Mnogi ljudje z alergijami opažajo, da se jim stanje poslabša, ko so v stresu. Da bi razsikali, ali je temu res tako ali pa gre morebiti za učinek placeba, so razskoavlci opravili vrsto poskusov, v katerih so uporabili kulture celic nosne sluznic. Uspelo jim je dokazati povezavo med negativnim stresom in mastociti.
Povečana alergijska reakcija je povezana s stresnim hormonom, ki sprošča kortikotropin (CRH), pravijo raziskovalci. Ko so stresni hormon kortikotropin dodali celični kulturi nosnih polipov (vzeli so bris le-teh in celice namnožili v laboratoriju), so opazili znatno povečanje števila mastocitov. Določili so tudi gen, ki je ključen za to, da mastociti »napadejo« lastna tkiva. Gre za gen CRHR1. Ko so njegovo delovanje ustavili – z gensko manipulacijo ali z zaviralci CRHR1, se je stanje umirilo. Poleg razumevanja učinkov stresa na alergije smo našli tudi obetaven terapevtski potencial, izpostavljajo avtorji, in kot takega izpostavljajo antalarmin.
Izvirno objavo najdete TUKAJ.