Opravimo endoskopijo nosu, kjer vidimo, ali so pridruženi znaki, ki bi nakazovali na kronični rinosinusitis – spremljajoče vnetje sinusov. Včasih se odločimo za CT ali magnetno resonanco. Bolnika vprašamo, ali je opazil povezavo s pojavljanjem alergenov. To je zlasti pozimi ̶ npr. pršice v hišnem prahu, alergeni na delovnem mestu, spomladi so najpogostejši alergeni cvetenje – pelodi dreves in trav, avgusta in septembra pa pelodi plevelov.
- Vzrok je lahko tudi onesnaženje z delci PM10 ̶ za dokončno izključitev alergije poznamo alergološko testiranje. To so običajno kožno-vbodni testi, kjer se pokaže, ali obstaja povezava s katerim alergenom. Za prav vse bolnike, ki imajo kronično vnetje sluznice v nosu pa velja, da so bolj občutljivi na draženje. Delci velikosti večji kot PM10 so dražilci, saj se usedejo na nosno sluznico. Tako ne moremo govoriti o alergiji in ne o alergijskem rinitisu, gre samo za draženje sluznice in izraženo preobčutljivost ter hiperreaktivnost sluznice.
- V nasprotju pa beljakovinski delci lahko povzročijo alergijsko reakcijo. Najpogosteje je to pri delavcih v živilski industriji, industriji zdravil (delci imajo kemično aktivnost), farmah zaradi živalskega perja ter kože, in fitofarmaciji, kjer je prisoten droben prah suhih rastlin. Pri bolj občutljivih ljudeh dražijo nos tudi kemikalije, ki jih uporabljajo frizerji, čevljarji in v lesni industriji.
- Pri astmatikih, morski vlažen zrak, ugodne temperature, morske vode raztopljene v zraku, delujejo na dihala blagodejno in niso razdraženi receptorji za kašelj in draženje. Ne gre za pozdravljeno bolezen, prisotno je le manj simptomov. Fenotipov je veliko in vsakemu fenotipu je prilagojeno zdravljenje.
- Če sumimo na gustatorni rinitis, ki je bolj izražen pri starejših (70 let) se odločimo za zdravljenje, kjer še bolj dražimo nosno sluznico. Dodamo še več dražečih snovi in s tem dosežemo, da so živčna vlakna toliko razdražena, da se prekine gustatorni refleks. Pri gustatornem rinitisu gre za kemoreceptorje v sluznici, ki so razpršeni po sluznici in so hiperdražljivi. Ta vlakna petega možganskega živca se pretirano dražijo, pride lahko do bolečine in vlakna sprožijo refleks parasimpatikusa v nosu (sluz, oteklina, zamašenost). Stanje rešimo s kapsaicinom (snov iz feferonov), ki močno razdraži gustatorne receptorje in nosna vlakna. Zdravljenje je zato boleče ̶ imamo občutek hude vročine. Do refraktarne dobe sluznica v nosu ni več tako razdražljiva. Z kapsaicinom se lahko zdravi tudi idiopatski nealergijski rinitis ̶ za primere, kjer ne poznamo vzroka.
- Senilni rinitis se pojavi po 70 letu starosti, kjer gre za disregulacijo avtonomnega živčevja (simpatikusa in parasimpatikusa).
- Pri poklicnem rinitisu se je treba dražečim snovem izogibati. Uporabljamo SPF2 zaščitne maske. Predpisi varstva pri delu predpisujejo odsesavanje prahu, kjer je škodljiv prah ali snovi, prezračevanje in filtriranje prostorov.
- Za zdravljenje, kjer gre za hormonski rinitis povzročen z ženskimi spolnimi hormoni (med nosečnostjo, ali kontracepcija), pomagajo nosni glukokortikoidi, saj gre za isti mehanizem kot pri vnetju. V veliko pomoč je tudi fiziološka raztopina ter izogibanje dražečim snovem.
Kakšna je razlika med rinitisom, ki ga povzročijo virusne okužbe ali če gre za posledico alergične reakcije?
Pri virusnem rinitisu je nenaden začetek z obilnim izcedkom iz nosu. Najprej se začne v eni nosnici in se šele kasneje preseli v drugo, praviloma se kasneje pridruži tudi glavobol, vročina, praskanje v žrelu, povečane boleče bezgavke na vratu. V sedmih dneh se težave že precej pomirijo, včasih popolnoma izginejo, nemalokrat pa trajajo tudi od 2 do 3 mesece, ko virusa ni več v telesu. V tem primeru govorimo o akutnem post virusnem rinosinusitisu.
Pri alergijskem rinitisu je najpomembneje, da je vzročna povezava z izpostavljenostjo alergenu. Bolniki pogosto že sami vedo, ko zamenjajo prostor (na prostem cvetenje trave), da bodo imeli težave. Običajno spremlja tudi srbenje nosu in srbenje oči, težko dihanje, voden izcedek. Vročina ni nikoli prisotna in tudi ni izrazitega praskanja v žrelu, ali povečanih bezgavk.
Kako si pomagati?
Pri alergijskem rinitisu si pomagamo z antihistaminikom v obliki tablet ali nosnega pršila. Če je v ospredju zamašenost nosu, uporabimo nosni glukokortikoid v pršilu ali kapljicah. S fiziološko raztopino si očistimo nosno sluznico in odstranimo alergene iz nje. Približno 7 dni lahko uporabljamo tudi dekongestivne kapljice. Če ima bolnik zelo hude težave in po dveh dneh zdravljenja stanje ni boljše, lahko poseže že po kombiniranem pršilu nosnega glukokortikoida in lokalnega antihistaminika. V kolikor se sooča z zelo hudimi težavami je treba uvesti zdravljenje s sistemskim glukokortikoidom.
Če so po vsem tem zdravljenju težave dolgotrajne ̶ predvsem pri alergijah na pršico, je na vrsti še kirurško zdravljenje. Alergija je lastnost, ki jo imajo nekateri ljudje v svojem imunskem sistemu. Gre za nepravilnost-disregulacijo imunskega sistema.
Pri virusnem rinitisu zdravniki predvsem zagovarjamo uporabo lokalnih dekongestivnih razpršil in kapljic. Dobrodošli so tudi dodatki za negovanje nosne sluznice (pantotenska kislina za izboljšanje funkcije migetalk). Pri zelo hudem izraženem vnetju ta učinek ni dovolj, zato nekateri posegajo po sistemskih dekongestivih, ki pa imajo lahko škodljiv učinek na srčno frekvenco, visok krvni tlak, zvišajo krvni sladkor, povzročijo rdečico kože in tresenje rok. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi žil lahko izzovejo hujšo motnjo srčnega ritma. V večini jih bolnikom ne svetujemo. Če vidimo, da ne pride do zadostnega učinka lokalnih dekongestivov potem posežemo po sistemskemu glukokortikoidu.
Kako naj se ravna človek, ki je prehlajen in ima ob vseh simptomih tudi zamašen nos?
Svetujemo uporabo dekongestivnih kapljic do 7 dni ali pršilo v nos. Dobrodošel je še dodatek pantotenske kisline ali hialuronske kisline, ki izboljša delovanje migetalk. Fiziološka raztopina pa olajša odstranjevanje sluzi iz nosu. Pri virusni okužbi nas pogosto boli glava in imamo občutek polnega nosu, v tem primeru analgetiki niso odveč. Treba je počivati in popiti dovolj tekočine, svetujemo tudi multivitaminske dodatke in minerale. Dokazano, da pri akutni virusni okužbi (ob prehladu), skrajša trajanje zamašenega nosu cink, vendar mora biti doziran v visokem odmerku (75 mg/dan, okoli 7 dni). Nekaterim bolnikom lajšajo težave tudi rastlinski preparati za lažje izkašljevanje ali izločanje sluzi iz sinusov, vendar ni trdnih raziskav, ki bi potrdile njihov učinek.
