Najpogostejša je glivična okužba nožnice, v tem primeru si v večini lahko ženske pomagajo same. Zahtevnejša za obravnavo je bakterijska okužba, ki jo je treba zdraviti z antibiotično terapijo.
Srbenje, izcedek iz nožnice in neprijeten vonj so le nekatere intimne težave, ki pestijo precejšen delež žensk in o katerih te nerade govorijo. Intimni negi je treba posvetiti posebno pozornost predvsem zato, da ta del našega telesa ostane zdrav. V pričujočem članku se bomo posvetili najpogostejši vaginalni težavi – glivičnemu vnetju nožnice. Glivice poleg prebavil in kože naseljujejo tudi sluznice in vaginalna ni nobena izjema. Candida albicans živi v nožnici vsake pete ženske in ne povzroča težav. Nastane, ko se glivice pretirano namnožijo. Posledica je vnetje, s katerim se vsaj enkrat v življenju sreča tri četrtine odraslih žensk.
Zakaj pride do razrasta glivic
»Najpogostejši vzroki zanje so: zmanjšana odpornost organizma, kronični stres, akutne okužbe, sladkorna bolezen, visoka starost, zdravila, katerih jemanje spremeni normalno vaginalno floro, nosečnost in nihanja hormonov v telesu. Sprožilni dejavniki so lahko tudi psihične obremenitve, spremembe klime, gripa, prehlad … Dejavnikov tveganja je veliko, med pogoste sodi tudi pretirana higiena s prepogosto uporabo parfumskih mil in kopeli. Vaginalna kandidoza je bolj pogosta pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tabletke ali prejemajo hormonsko nadomestno zdravljenje ter pri bolnikih s sladkorno boleznijo in oslabljeno imunostjo,« pojasnjuje priznana ameriška ginekologinja dr. Ann Miller, FACOG. In doda, da čeprav kandidoze ne uvrščajo med spolno prenosljive bolezni, se pri 15 odstotkih moških, ki imajo odnos z žensko s kandidozo, pojavijo srbečica, pordelost in izpuščaj na glavici penisa. V tem primeru, poudarja strokovnjakinja, je potrebno zdravljenje obeh partnerjev.
V meni večja dovzetnost za razvoj glivic in vaginalne kandidoze
»Kandida se pogosto razraste med meno. Progesteron namreč spodbuja kopičenje glikogena, ki je hrana za Candido albicans.« Še posebej so izpostavljene bolnice s sladkorno boleznijo, tiste z oslabljeno imunsko odpornostjo, nosečnice ter ženske, zdravljenje s kemoterapevtiki, kortikosteroidi in antibiotiki. Vnetje je pogostejše tudi pri ženskah v menopavzi in pri ženskah, zdravljenih s hormonsko nadomestno terapijo, pa pojasni ginekologinja Katarina Jerman.
Da je potrebno v tem času biti še posebej previden svetuje tudi prof. Adolf Lukanovič, dr. med. Po njegovih besedah v obdobju menopavze mišice medeničnega dna še dodatno oslabijo zaradi pomanjkanja hormona estrogena, veliko žensk pa ima tudi urogenitalno atrofijo (suha, oslabljena sluznica zaradi pomanjkanja estrogena). Poudari, da so vse terapije, ki delujejo v smeri revitalizacije in ponovne vzpostavitve elastičnosti medeničnega dna, v veliko pomoč. Zdravje vaginalne sluznice zahteva kompleksen pristop, zato mu je potrebno posvetiti dovolj pozornosti.
Znaki okužbe in zdravljenje
Tipični znak, da gre za vaginalno kandido, je belkast sirast izcedek iz nožnice, ki nima vonja. »Sčasoma se razvije vnetje, ki zajame vaginalno sluznico, lahko tudi zunanje spolovilo. Slednje je pordelo in pokrito z belimi oblogami. Prisotno je močno srbenje. Če se vnetje razširi na vhod v nožnico, je spolni odnos boleč. Odveč je pričakovati, da bodo simptomi izginili sami od sebe. Potreben je obisk zdravnika in zdravljenje, najpogosteje z lokalnimi antimikotiki, denimo s fentikonazoljevim nitratom, klotrimazolom idr. Zdravljenje običajno traja od enega do dveh tednov in se ga ne sme prekiniti predčasno. V nasprotnem primeru se okužba ponavlja,« pojasnjuje ginekologinja. Lokalni antimikotiki delujejo na celično membrano glivičnih celic in jih lahko uporabljajo tudi nosečnice od drugega trimesečja nosečnosti naprej.
Zdravljenje je lahko tudi sistemsko, pri čemer zdravilna učinkovina deluje na glivice povsod v telesu. Sistemsko zdravljenje ni primerno za nosečnice in za doječe matere ter bolnice, ki že uživajo zdravila, pri katerih bi lahko prišlo do možnega medsebojnega delovanja zdravil.
