Izzivi in dileme zdravljenja multiple skleroze v času korone

Tokrat nas je posebej zanimalo, kako je potekala obravnava bolnikov z multiplo sklerozo. Podrobneje smo o bolezni, predvsem pa o izzivih, ki jih je s seboj prinesel čas spoprijemanja s covid-19, povprašali nevrologa asist. dr. Gregorja Brecla Jakoba, dr. med., iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

»Multipla skleroza (MS) je kronična, avtoimunska, vnetna demielinizacijska in tudi degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene predvsem mlade odrasle, največkrat stare od 20 do 40 let. Gre za bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastne celice, ki sestavljajo ovojnico živčnih celic v osrednjem živčevju. Na verjetnost za pojav bolezni pri posamezniku poleg starosti in spola (ženske zbolevajo približno 3-krat pogosteje kot moški) vplivajo še genetski dejavniki, izpostavljenost nekaterim okužbam, koncentracija vitamina D v krvi, kajenje in podobno. Gre za preplet omenjenih vplivov, natančen vzrok za nastanek bolezni pa ni dokončno raziskan. Pri približno 85 % odstotkih bolnikov bolezen poteka s poslabšanji (z zagoni) in z izboljšanji. Tej obliki bolezni pravimo recidivno-remitentna multipla skleroza. Ta oblika bolezni po dolgih letih preide v drugo obliko, v kateri se nevrološka prizadetost počasi kopiči neodvisno od poslabšanj. Tej obliki rečemo sekundarno progresivna MS. Preostali bolniki zbolijo s počasi napredujočimi težavami, največkrat s hojo, so nekoliko starejši ter ne opažajo tipičnih poslabšanj in izboljšanj. V tem primeru govorimo o primarno progresivni MS.«

Je ozdravljiva?

»Kot že ime pove, gre za kronično in za zdaj še neozdravljivo bolezen, vendar to ne pomeni, da pri zdravljenju nismo uspešni. V zadnjih treh desetletjih se je na področju zdravljenja MS zgodil nesluten napredek, tako da imamo zdaj na voljo pestro izbiro različnih zdravil, ki bolezen uspešno zavirajo. Tako postaja obravnava bolnikov vedno bolj individualizirana, saj lahko zdravljenje prilagajamo glede na značilnosti bolezni pri posamezniku in v nekaterih primerih tudi glede na posameznikove želje.«

Kako vpliva MS na vsakdanje življenje obolelih?

»Včasih je bila prizadetost bolnikov zaradi bolezni precejšnja. Tako je približno 50 % bolnikov po 15 letih bolezni potrebovalo obojestransko oporo pri hoji. Zdaj je ta odstotek zaradi uspešnega zdravljenja bistveno manjši in se giblje nekje 10–15 %. Ob klasičnih težavah z gibljivostjo in s senzoričnimi simptomi imajo bolniki lahko precej težav tudi z drugimi simptomi, kot so utrudljivost in miselne ali razpoloženjske motnje. Te so velikokrat bolj moteče kot težave z gibljivostjo. Poleg fizičnih omejitev bolezen seveda predstavlja tudi precejšnje psihično breme za posameznika, saj je potek bolezni težko napovedati vnaprej.

Kljub vsemu je obravnava bolnikov z MS usmerjena k temu, da živijo karseda normalno in polno življenje, ki vključuje pridobitno delo, prostočasne aktivnosti in tudi ustvarjanje družine.«

Kakšna je pot bolnika z MS? Kdo vse je pomemben pri obravnavi in vodenju bolnika z MS?

»Pri bolniku s tipičnimi simptomi diagnozo postavimo na podlagi kliničnega nevrološkega pregleda in dodatnih preiskav. Od teh se največkrat poslužujemo magnetnoresonančnega slikanja glave in hrbtenjače ter pregleda možganske tekočine. Ker gre za kronično bolezen, bolniki potrebujejo redne kontrole pri specialistu nevrologu, pri katerem se glede na potek bolezni in simptome odločamo o ustreznosti zdravljenja. Pri obravnavi idealno tesno sodeluje tudi medicinska sestra, kar je posebej pomembno pri uvajanju in spremljanju zdravljenja. Po potrebi se v obravnavo vključijo fizio- in delovni terapevti, klinični psihologi in drugi strokovnjaki.«

Kako se je od marca naprej spremenilo delo nevrologa v MS-ambulanti in kateri so bili izzivi zdravnikov, s katerimi ste se spoprijemali oziroma se še vedno spoprijemate?

»Težave, ki jih je prinesla epidemija koronavirusne bolezni 19 za obravnavo bolnikov z MS, so večplastne. V prvi vrsti smo zaradi varnostnih ukrepov prehodno – tako kot v vseh drugih zdravstvenih ustanovah – ustavili ambulantne obravnave naših bolnikov. Kar smo lahko, smo uredili prek telefonskih posvetov. Zdaj ambulantna obravnava bolnikov poteka nemoteno. Nova bolezen pa je prinesla tudi dileme pri terapevtskih odločitvah. Zdravila, s katerimi zdravimo MS, namreč vplivajo na imunski sistem in nekatera izmed njih lahko predstavljajo večje tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV-2 pa tudi tveganje za resnejši potek koronavirusne bolezni 19. Temu primerno smo prilagodili terapevtske odločitve. Za zdaj so vsi naši bolniki, ki so zboleli, bolezen premagali brez večjih težav.«

Kaj pa izzivi, strahovi bolnikov?

»Izzivi in strahovi bolnikov so podobni kot naši. V prvi vrsti se pojavlja vprašanje vpliva zdravil na nevarnost, da se okužijo. Seveda pa bolnike skrbi tudi, ali lahko takšna okužba poslabša samo multiplo sklerozo. Za kaj takšnega do zdaj ni prepričljivih dokazov.«

Kakšna so bila in so navodila za obolele z MS med pandemijo?

»Navodila za obolele se med epidemijo ne razlikujejo veliko od splošnih navodil, ki veljajo za vse nas. Treba se je izogibati zaprtim prostorom, v katerih je veliko ljudi, ves čas vzdrževati ustrezno razdaljo, skrbeti za higieno rok ter skladno s priporočili redno in pravilno uporabljati obrazno masko.«

Ali infekcija s covid-19 vpliva na potek bolezni, na poslabšanje MS?

»Za zdaj ni zanesljivih podatkov, da bi okužba z virusom SARS-CoV-2 vplivala na dolgoročni potek MS. Za takšne zaključke je konec koncev minilo premalo časa. Tako kot vsaka okužba lahko tudi ta sicer pri nevroloških bolnikih, s tem pa tudi pri bolnikih z MS povzroči splošno poslabšanje stanja, vendar v teh primerih ne gre zagon bolezni oziroma novo vnetno aktivnost.«

Ali so bolniki MS dovzetnejši za okužbo s covid-19?

»MS ne vpliva na dovzetnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2. Nekatera zdravila lahko povečajo tveganje za okužbo, zato so pri teh bolnikih še toliko pomembnejši preventivni ukrepi za preprečevanje okužbe.«

Bližamo se sezoni cepljenj, predvsem cepljenju proti virusu gripe. Kakšna so navodila za cepljenje pri obolelih z MS?

»Za cepljenje proti gripi večjih zadržkov pri bolnikih z MS ni. Tudi sicer v večini primerov zadržkov za cepljenje z mrtvimi cepivi ni, le pri nekaterih zdravilih je potrebnega nekaj načrtovanja glede časovnega odnosa med aplikacijo zdravila in cepljenjem, saj je lahko učinek cepljenja zaradi delovanja zdravila nezadosten. Pred začetkom zdravljenja z nekaterimi zdravili je preventivno treba tudi preveriti nekatera predhodna cepljenja in po potrebi bolnike v izogib okužbam tudi cepiti.«