Onkološki bolniki so ena od največjih kolateralnih škod s covid-19 zaznamovanega časa. Mnogi ne pridejo niti do prvega pregleda, kaj šele do zgodnjega zdravljenja. Bi lahko za dlan velika naprava, ki so jo razili v Kanadi, to spremenila?
Čakanje na izvide je nepredstavljiv stres
Čakanje na izvide za onkološke bolnike predstavlja stres, ki si ga zdravi ne znajo niti predstavljati. Je diagnoza potrjena ali ne, sem po napornem zdravljenju zazdravljen(a) ali ne, se je bolezen po več letih ponovila? Vse to so vprašanja, ki si jih dnevno zastavljajo tako ljudje, ki čakajo na potrditev diagnoze kot tisti v remisiji. Dilema se vleče tedne, če ne mesece, in včasih so izvidi, ki jo potrdijo ali ovržejo, tudi napačni. Veriga vpletenih je pač dolga in ko je temu tako, se možnost napak poveča.
Princip podoben merjenju krvnega sladkorja
Naprava, ki so jo razvili raziskovalci na univerzah McMaster in Brock (obe Ontario, Kanada), onkološkim bolnikom omogoča, da sami spremljajo biomarkerje za raka – podobno, kot sladkorni bolniki spremljajo raven glukoze v krvi. Deluje podobno kot monitorji, ki jih ljudje s sladkorno boleznijo uporabljajo za testiranje ravni sladkorja v krvi. Lahko bi jo uporabljali tako v bolnišnicah kot doma. Zapleteno laboratorijsko delo – tudi podvrženo napakam, tako odpade, postopek testiranja je preprost, rezultati pa na voljo v nekaj minutah. Uporabnik si vzame kri iz prsta, ki v viali reagira z reaktivno tekočino. Nato vzorec položi na trak in ga vstavil v čitalnik. V nekaj minutah naprava izmeri antigen, ki kaže na prisotnost raka.
Vsestranska korist
Prototip je bil v osnovi zasnovan za spremljanje antigena, specifičnega za raka prostate, vendar je tehnologijo mogoče zlahka prilagoditi za merjenje markerjev pri drugih vrstah raka ter tudi za druge kronične bolezni, pravi ekipa, ki ga je razvila. To bi olajšalo vsakdanje življenje pacientov in zdravnikom pomagalo izbrati optimalno zdravljenje. “Gre za še en korak k resnično posamezniku prilagojeni medicini,” pravi Leyla Soleymani iz Univerze McMaster.
Za katerimi raki najpogosteje zbolevamo pri nas
Moški v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom prostate (ima ga 21,5 odstotkov bolnikov), rakom kože (14,7 odstotkov), rakom debelega črevesa in danke (13,8 odstotkov), rakom pljuč (11,5 odstotkov), raki glave in vratu (4,9 odstotkov), rakom želodca (4,2 odstotka), melanomom (3,5 odstotkov), rakom mehurja (3,2 odstotka), rakom ledvic (3,1 odstotek) in rakom trebušne slinavke (2,5 odstotka). Ženske v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom dojk (ima ga 19,8 odstotkov od vseh bolnic), rakom kože (18, 3 odstotkov), rakom debelega črevesa in danke (11,1 odstotka), rakom pljuč (6,5 odstotkov), rakom maternice (5,2 odstotka), melanomom (4,0 odstotkov), rakom želodca (3,4 odstotke), rakom trebušne slinavke (3,2 odstotka), ne-Hodgkinovim limfomom (3,0 odstotkov) in rakom jajčnikov (2,7 odstotka).
Preživetje se povečuje
V zadnjih desetletjih se preživetje bolnikov z rakom povečuje, v povprečju vsakih pet let za nekaj odstotkov. Petletno preživetje – delež bolnikov, ki so pet let po bolezni še živi, je pri posameznih vrstah raka različno. Najvišje je pri bolnikih z rakom mod (97,9 odstotkov), sledijo rak ščitnice (94,8 odstotkov), rak prostate (89,4 odstotkov), Hodgkinova bolezen (87,7 odstotkov), melanom (85,2 odstotka) in rak dojke (85,2 odstotka).
Lestvico nadaljujeta dva ženska raka. Pri raku materničnega telesa je petletno preživetje 81,2 odstotka, pri raku materničnega vratu pa 70,7 odstotkov. Sledijo rak grla (68,8 odstotkov), rak kosti (68,1 odstotkov), ne-Hodgkinov limfom (67,1 odstotkov), rak ledvic (65,2 odstotkov) in rak debelega črevesa (61 odstotkov). Naj spomnimo: slednjega lahko z načinom življenja in preventivo v celoti preprečimo! Pri limfatični levkemiji je petletno preživetje 58,7, pri raku ust pa 57 odstotno.
Najslabše petletno preživetje imajo rak trebušne slinavke (4,8 odstotka), rak jeter (6,6 odstotkov), rak požiralnika (8,3 odstotke) in rak sapnika (13,8 odstotkov). Za malenkost bolje jo odnesejo bolniki z rakom želodca (petletno preživetje je 25, 8 odstotkov), levkemijami (27,8 odstotkov) in z rakom žrela (28,7 odstotkov). Pri raku jajčnikov je petletno preživetje 43,5 odstotkov, pri raku vezivnega in mehkega tkiva ter pri raku sečnega mehurja pa 51,1 odstotno.
Povezavo do izvirne znanstvene objave najdete TUKAJ.