Za celovito sliko glede zbolevanja za covid-19 smo se obrnili na infektologinjo doc. dr. Matejo Logar, direktorico DSO Ljubljana Bežigrad Marjeto Marušo Kerč, pediatrinjo Eleno Gombač Šuc, vodjo zdravstvene nege v DSO Ljubljana Bežigrad Azro Zehić in NIJZ.
Število okužb podcenjeno
Začnimo najprej z najmlajšimi. Kakšno je torej covid-19 stanje med šolarji? »Po koncu počitnic opažam porast okužb z covid-19. Starši kličejo za posvet glede zdravljenja, kot tudi za ureditev nege. Do povečanega števila okužb zgornjih dihal prihaja zaradi večjega števila stikov v zaprtih prostorih, kot so šole in vrtci. Zaradi istega razloga je tudi povečano število trebušnih viroz,« pojasnjuje pediatrinja Elena Gombač Šuc, dr. med, iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Koliko pa je sploh okuženih/zbolelih? Imamo prave podatke ali jih je bistveno več, kot kaže statistika? Na NIJZ ocenjujejo, da je število okuženih s covid-19 podcenjeno. Natančni obseg podcenjenosti je težko določiti, saj se veliko ljudi ne testira, bodisi zaradi blagih simptomov bodisi zato, ker so asimptomatski. Poleg tega tudi tisti, pri katerih bolezen poteka nekoliko težje in je podobna gripi, testiranja ne opravijo vedno, še posebej če ne potrebujejo zdravniške obravnave ali bolniškega staleža. Podatki o primerih covid-19 vključujejo le potrjene primere, ki so bili ugotovljeni s pomočjo hitrega antigenskega testa (HAT) ali preiskave PCR (polimerazna verižna reakcija).
Domovi za starejše (DSO) posebej na udaru
Populacija, ki je za hujši potek covid.19 še posebej ogrožena, so starostniki v domovih za starejše (DSO). Ne samo, da potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih (hranjenje, umivanje…), praviloma imajo tudi številne pridružene bolezni. »COVID-19 v DSO še vedno predstavlja izziv, predvsem zaradi ranljivosti oskrbovancev. V prihodnjih mesecih, zlasti v jesensko-zimskem času, ko se pričakuje povečana obolevnost za respiratornimi okužbami, se lahko pojavijo novi izbruhi COVID-19,« pojasnjuje Azra Zehič, in nadaljuje: »V DSO se še vedno izvaja testiranje oskrbovancev, ki razvijejo simptome, podobne COVID-19 (npr. vročina, kašelj, težave z dihanjem). Covid test odredi zdravnik. Če je rezultat testa pozitiven, so ti oskrbovanci običajno izolirani v skladu s protokoli, da se prepreči širjenje okužbe med ostale stanovalce in osebje. Oskrbovance, ki zbolijo za COVID-19 ne izoliramo popolnoma, temveč jim začasno nudimo storitve v njihovi sobi. Na ta način želimo zmanjšati morebitno tesnobo in neugodje pri oskrbovancih , hkrati pa skrbimo za njihovo zdravje in zaščito preostalih. Osebje zagotavlja vse potrebne storitve in pri tem uporablja ustrezno zaščitno opremo.»
Kadrovska podhranjenost v DSO velik problem
Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da so DSO kadrovsko zelo podhranjeni, negovalno osebje pa podplačano. Stanje komentira Marjeta Maruša Kerč, direktorica DSO Bežigrad.
»Naši zaposleni so pogosto ne samo v vlogi nekoga, ki poskrbi za osnovne življenjske potrebe, ampak se s stanovalci tudi pogovorijo, jih spodbujajo, tolažijo ali se z njimi veselijo. Ob tem, da kadra primanjkuje, zaposleni pa se zavedajo da morajo opraviti storitve za stanovalca, ob delu hitijo in čas za pogovor je krajši. Stanovalci se navadijo na ekipo zaposlenih, ki vstopa v njihovo sobo, da jih obleče, umije, nahrani, poznajo zaposlene ki jim pripravlja hrano, ki jim čisti, skrbi za okvare in še mnogo drugih zaposlenih v drugih službah. Ko odhaja izkušeni kader, to pomeni dodatno stisko za stanovalca in delodajalca.
Tudi stanovalci pogosto rečejo, da so plače prenizke. In res je tako. Odzivi na razpise za prosta delovna mesta so slabi. Na delovna mesta zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra, kuhar pogosto ni prijav. Za delo čistilke, pomočnika v kuhinji, socialnega delavca pa je odziv zelo slab. Razpise ponavljamo in iščemo ugodnosti, ki jih lahko ponudimo zaposlenim. Vendar zaposleni in njihove družine potrebujejo za dostojno preživetje ustrezno finančno plačilo. Delo ni ustrezno ovrednoteno in zaposleni si poiščejo za enako plačilo rajši delo, kjer so prosti ob popoldnevih ali vsaj ob vikendih.«
Kakšna je trenutna situacija glede covida-19? Se zbolevanje povečuje?
Kako poteka okužba, pa tudi, kako naj ravnajo v inštitucijah (DSO in podobnih, kjer so nastanjene še posebej ranljive skupine ljudi), smo vprašali doc. dr. Matejo Logar, dr. med., specialistko infektologinjo, iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
»Zbolelih za covidom je bistveno več, kot jih je bilo v prejšnjih mesecih, v zadnjih nekaj tednih pa se povečuje tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici – tako odraslih kot tudi otrok.
Pri otrocih prevladuje simptomatika s strani prebavil: bolečine v trebuhu, driska… in posledično dehidracija, ni pa hude prizadetosti dihal. Otroke zdravimo simptomatsko: zbijanje vročine, v primeru bolečin protibolečinska terapija, pri dehidraciji intravensko nadomeščanje tekočin.
Pri odraslih gre predvsem starejše s pridruženimi boleznimi, pri katerih pride do poslabšanja le-teh, razlog za sprejem v bolnišnico pa je predvsem potreba po kisiku. Pri starostnikih bistveno prej pride do poslabšanja srčnega delovanja, kar je lahko razlog za to, da bolnik potem potrebuje dodajanje kisika. Samih covidnih pljučnic niti ni toliko, lahko pa v že prizadetih dihalih pride do tako imenovanih sekundarnih bakterijskih okužb, med katerimi prevladuje pljučnica.»
Testiranje – da ali ne?
»Za nekoga, ki je mlad in zdrav, je rezultat covid testa zgolj eden od podatkov. Vsekakor je prav, da ko smo bolni, ostanemo doma in ne hodimo v službo, otroci ne v šolo ali vrtec – vsaj tiste prve tri dni, ko smo najbolj kužni. Testiranje samo pri sebi tukaj ničesar ne spremeni. Pri starostnikih in ljudeh, ki imajo oslabljen imunski sistem, pa je pomembno, da se čim prej testirajo, da lahko začnejo z zdravljenjem. S tem preprečimo napredovanje bolezni iz prizadetosti zgornjih dihal v prizadetost spodnjih dihal, je pa z zdravljenjem potrebno začeti v prvem tednu od pojava simptomov.«
Kako pa naj ravnajo v domovih za starostnike, glede na to, da je v njih populacija, ki je zelo rizična za težji potek covida?
»Ne samo v domovih za starejše, tudi v drugih ustanovah, kjer so nastanjene zelo ranljive skupine, je potrebno biti še posebej previden. Zelo pomembno je, da so te osebe zaščitene – torej, da prejmejo cepivo. Bolniki s covidom en teden ostanejo v sobah, ni več premeščanja iz sobe v sobo. V času 1 tedna, ko smatramo, da so bolniki kužni, naj ne zapuščajo sobe. Prav bi bilo tudi, da obiskovalci uporabljajo maske, sploh, če imajo v družini nekoga, ki je prehlajen, in še posebej, če so sami prehlajeni. Enako velja za zaposlene. Ti so praviloma zdrave osebe in bodo covid verjetno preboleli razmeroma blago. Če pa pride do prenosa okužbe od njih na oskrbovance, pri njih covid-19 lahko poteka težko, pri nekaterih se zaradi poslabšanja temeljnih bolezni življenje tudi izteče.«
Prav bi bilo tudi, da obiskovalci uporabljajo maske, sploh, če imajo v družini nekoga, ki je prehlajen, in še posebej, če so sami prehlajeni. Enako velja za zaposlene.
Pomembni poudarki:
Cepljenje je edini način preprečevanja covida. Priporočljivo je za vse, še posebej pa za tiste, pri katerih pričakujemo težji potek bolezni. Nimamo namreč več možnosti tim. postekspozicijske profilakse, ki smo jo imeli na razpolago predvsem pri delta različici covida – ko smo bolnikom lahko dajali protitelesa. (Mateja Logar)
V trenutni situaciji ni potrebe po uvedbi drugačnih javnozdravstvenih ukrepov, od tistih, ki veljajo pri ostalih povzročiteljih akutnih okužb dihal. Priporočamo upoštevanje splošnih higienskih priporočil za zaščito pred okužbo dihal. Še vedno je ključno, da se okuženi čim bolj izogibajo stiku z drugimi, še posebej s krhkimi posamezniki, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni. S tem prispevamo k zaščiti najbolj ranljivih članov družbe in zmanjšanju širjenja bolezni. (NIJZ)
Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 v Sloveniji sloni na več sistemih spremljanja. Podatki o spremljanju se redno posodabljajo in so na voljo na spletni strani: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19/.
Covid-19 v DSO še vedno predstavlja izziv, predvsem zaradi ranljivosti oskrbovancev. V prihodnjih mesecih, zlasti v jesensko-zimskem času, ko se pričakuje povečana obolevnost za respiratornimi okužbami, se lahko pojavijo novi izbruhi bolezni. Prav tako mutacije virusa, kot so različni podtipi različice Omikron, lahko vplivajo na širjenje virusa. Kljub temu so cepiva in dostopnost protivirusnih zdravil zmanjšala resnost poteka bolezni in umrljivost. (Azra Zehić)
Dodatne skrbi nam predstavljajo naslednja leta, ko se bo upokojilo večje število zaposlenih ter bolniške odsotnosti, tako kratkotrajne kot dolgotrajne, ki so pogosto posledica preobremenjenosti zaradi pomanjkanja kadra in dolgoletnega zahtevnega dela pri starejših delavcih. (Marjeta Maruša Kerč)
