
Izjemne rezultate kaže program Neverjetna leta tudi v šolah in je lahko pravi odgovor na vprašanje, kako opolnomočiti učitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce, da znajo učencem ustvariti podporno učno okolje. Dobre izkušnje sodelovanja med zdravstvenim in VIZ sektorjem kažejo, kako pomembno je povezovanje na področju duševnega zdravja otrok.
Skupaj s sodelavci Centra za dokazano učinkovite programe za otroke (Center), ki deluje v okviru Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKCL, so na Osnovni šolo Trnovo ob izidu knjige Neverjetni učitelji predstavili izvajanje programov Neverjetna leta in implementacijo novega programa Vlagajmo v igro, namenjenih vzgojiteljem, učiteljem in svetovalnim delavcem. OŠ Trnovo je namreč ena od šol, ki je v programu Neverjetna leta v zadnjih letih izobrazila velik del svojih učiteljev. Vzdušje na šoli je zdaj drugačno, pravijo, z usmerjanjem na pozitivno vedenje so se spremenili otroci, odnosi med njimi, učitelji in odnosi učiteljev s starši, šola se je »oblikovala v podporno in pozitivno naravnano skupnost«. Na novinarski konferenci smo predstavili petletne izkušnje sodelovanja Centra s šolami, ki kažejo, da je sodelovanje učinkovito, koristno in predvsem možno, podane so bile tudi izkušnje z izvajanjem programov starševstva v UKCL.
Začetki izvajanja programa pod vodstvom dr. Marije Anderluh, dr. med.
Zasluge za uvedbo tega mednarodno priznanega programa v Sloveniji ima dr. Marija Anderluh, dr. med., vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKCL, ki je na dogodku uvodoma povedala: »Ob prepoznanih pozitivnih učinkih programov starševstva na otroke smo v Sloveniji v letu 2019 začeli tudi z izvajanjem programov, s katerimi krepimo čustveno in socialno dozorevanje otrok prek usposabljanja vzgojiteljev, učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev. V naslednjih dveh letih se bo v projektu izobrazilo več kot 300 strokovnih delavcev v šolah in vrtcih, učinkov programa pa bo preko njih deležnih več kot 6.000 otrok in njihovih staršev. Programi v šolah imajo namreč pomembno moč, saj so jih deležni vsi otroci, tudi tisti, katerih starši se ne bodo odločili za sodelovanje ali ne bodo mogli sodelovati v programih starševstva. Učitelji pridobijo v programu praktično znanje, kako okrepiti zdrav razvoj otrok s posebej velikimi izzivi v šolskem sistemu, hkrati pa ob takih učiteljevih strategijah pridobivajo vsi, tudi učitelji. Posebej v času, ko narašča pogostnost vedenjskih težav in število nevrorazličnih otrok, je pomembno, da z veščinami okrepimo tudi vzgojitelje in učitelje.«
Projekt vodi v Centru dr. Anderluh, ki je na dogodku za medije povedala, da z znanji, ki smo jih pridobili pri izvajanju starševskih programov, podpiramo strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih ustanov pri delu z nevrorazličnimi otroki. Dobre izkušnje sodelovanja kažejo na pomen povezovanja med šolami, učitelji in vzgojitelji in zdravstvenimi delavci, ki delujemo na področju duševnega zdravja. V izzivov polnih časih je za doseganje skupnih ciljev ključno, da naprej krepimo povezovanja in sodelovanja med različnimi resorji.«

Lani je projekt podprlo tudi Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za zdravje je v letu 2024 na javnem razpisu za sofinanciranje projektov na področju razvoja programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih, med drugim finančno podprlo tudi izvajanje tovrstnih programov za učitelje in vzgojitelje. Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je odločitev ministrstva, da na ta način podpre izvajanje programov Neverjetna leta in Vlagajmo v igro, v nagovoru prek videoposnetka utemeljila z besedami: »Tveganja v zgodnjem otroštvu prinašajo številne neugodne dolgoročne posledice za razvoj otrok, njihovo šolsko uspešnost, posledično socialno samostojnost, kot tudi razvoj nekaterih vedenjskih težav.«
Tudi mag. Đulijana Juričić, ravnateljica šole OŠ Trnovo, na kateri so gostili novinarsko konferenco, je prepričana, da je način, kako v šoli podpiramo mlade v njihovem razvoju in odraščanju, še posebej zdaj, v svetu hitrih sprememb, močnih dražljajev, velikega individualizma in materializma, ki otroku ne nudi polne varnosti, reda ter prave podpore, ključnega pomena. »Program Neverjetna leta, v katerem OŠ Trnovo sodeluje že sedmo leto, je bil pravi odgovor na naše vprašanje, kako opolnomočiti naše učitelje in druge strokovne delavce, da bodo znali učencem ustvariti podporno učno okolje, jih voditi z usmerjenostjo v dobro in pozitivno. Z rednimi izobraževanji, sodelovanji s šolami po Evropi, ki so vključene v program, ustvarjanjem močnega šolskega tima, uvajanjem strategij v redno delo z učenci ter periodičnimi intervizijami nam je implementacija programa v vzgojno-izobraževalno delo v celoti uspela. Po sedmih letih so želeni učinki vidni na vseh ravneh: učencev, zaposlenih, staršev in celotne šole, ki se je tudi zaradi Neverjetnih let oblikovala v podporno in pozitivno naravnano skupnost.«

Izkušnje izvajalk programa,učiteljic – neustreznega vedenja in medvrstniških težav je manj.
»Neverjetna leta so vnesla novo dimenzijo v moje poučevanje. Posebno pozornost namenjam vzpostavljanju podpornih odnosov z učenci in starši. Pouk temelji na proaktivnih strategijah, učenju želenih vedenj ter razvijanju čustvenih in socialnih spretnosti učencev. Neustreznega vedenja in medvrstniških težav je manj, otroci se v šoli bolje počutijo in znajdejo, med seboj so bolj povezani ter imajo boljši učni uspeh,« pravi mag. Sonja Stepančič, sicer učiteljica razrednega pouka na OŠ Trnovo in doda, da pozitivne izkušnje navdušujejo tudi sodelavce, skupina »neverjetnih učiteljev« na njihovi šoli je vse številčnejša: »Med seboj se povezujemo v intervizijski skupini, ki je prostor za strokovno rast, sodelovanje in medsebojno podporo.«
Karmen Keše, učiteljica slovenščine in pedagoginja na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pa dodaja: »S programom Neverjetna leta sem se srečala v prvih letih svojega učiteljevanja. Že takoj sem ga začutila kot nujno potrebno podporo, saj mi je prinesel premik v miselnosti in nabor drugačnih pristopov pri delu z učenci. Na naši šoli, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki je hkrati tudi izvajalski center programa, je že 17 »neverjetnih« učiteljev, ki v svoje delo redno vnašamo Neverjetna leta in med seboj sodelujemo. Glas Neverjetnih let se širi po naši šoli, podružnicah, pa tudi okoliške šole in vrtci vedno znova prihajajo na cikle delavnic. Uspeli smo vključiti pravzaprav vse otroke, saj po principih programa delujejo vzgojitelji v vrtcih in razredni ter predmetni učitelji na šolah v našem okolišu.«

Knjiga »Neverjetni učitelji« kot »obvezno domače branje«za učitetelje
Tako Stepančič kot Keše sta sodelovali tudi pri prevodu oziroma strokovnem in jezikovnem pregledu knjige Neverjetni učitelji, za katero sta prepričani, da bi morala biti »obvezno domače branje« vseh pedagoških delavcev, saj je strukturiran priročnik za delo z učenci, nudi nabor idej za delo v pedagoškem procesu, predvsem pa ponuja rešitve, da se učitelji pri svojem delu bolje počutijo, kar se jima zdi v tem času še posebej dragoceno. »Je temeljni učbenik za vodenje razreda. Predstavlja strategije in dejavnosti, vodi učitelja pri implementaciji ter prinaša dragocen nabor primerov dobrih praks. Je navdihujoč priročnik, ki vliva nove moči za premik v miselnosti.«
Besede obeh učiteljic in izvajalk programa Neverjetna leta je z dokazi podkrepil psiholog Tjaš Debeljak: »Evalvacija programa Neverjetna leta za učitelje, ki je bila opravljena na 199 udeležencih, kaže, da je sodelovanje v programu s statistično značilnostjo potrdilo pozitiven vpliv programa na blagostanje učiteljev. Spremembe so po šestih mesecih po zaključku programa še večje, učitelji poročajo, da postajajo bolj zadovoljni s svojim delom, poročajo o večjem občutku kompetentnosti in povezanosti z drugimi, so bolj aktivni pri iskanju rešitev za vsakodnevne izzive in pozitivni glede prihodnosti. Statistično značilne spremembe so bile prepoznane tudi pri otrocih, ki so v oddelku ob začetku programa izkazovali največ izzivov. Učitelji so poročali, da so ti otroci po zaključku programa v primerjavi s stanjem ob začetku imeli manj vedenjskih težav, bili manj hiperaktivni v razredu, izkazovali manj vrstniških težav in več prosocialnega vedenja. Težave so bile pomembno manj izrazite tudi na lestvici skupnih težav, težav pozunanjanja in ponotranjanja.«
Vključijo se lahko tudi starši
V času šibke dostopnosti do strokovne pomoči je staršem neposredno vključevanje v program brez napotnic omogočeno v več kot 25 ustanovah po vsej državi. Tudi v UKCL, kjer imamo blizu 9.000 zaposlenih, smo lani pričeli z izvajanjem programa Neverjetna leta, saj se zavedamo, da zaposleni v zdravstvu zaradi narave turnusnega dela manj časa preživijo s svojimi otroki v domačem okolju, kar pa se na dolgi rok pozna tudi na vzgoji in odnosu staršev do otrok. »Skupaj z glavno medicinsko sestro smo pripravili načrt izvajanja in zaposlene spodbudili, naj se vključijo v program. V začetku letošnjega leta je program končala tretja skupina, začeli smo že z novo. V bližnji prihodnosti bomo opravili tudi raziskavo in primerjali rezultate z izvajanjem programa pri starših, ki niso zaposleni v turnusu,« je sklenil izvajalec programov starševstva v UKCL Denis Mušič. Programa podpirajo: Neverjetna leta, Invest to play, UKCLJ, Načrt za okrevanje in odpornost, MZ RS, EU- generation
Vir: SOJ UKCL