
Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno 10 g soli, kar je sicer manj kot v prejšnjih raziskavah, vendar še vedno dvakrat več od priporočenega vnosa Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša največ 5 g soli dnevno. Osredotočili so se na analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 – odstotkov, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le 7-odstotno zmanjšanje.
Prekomeren vnos soli pomembno vpliva na razvoj visokega krvnega tlaka, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča največ 2 g natrija oz. 5 g soli na dan.
Preverite koliko soli vsebuje izdelek, preden ga kupite
Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bo za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli v populaciji potrebno nadaljevanje in okrepitev različnih aktivnosti in ukrepov. Za nižji vnos soli lahko marsikaj stori tudi sam potrošnik – ne le z izogibanjem dosoljevanju, temveč tudi z izborom živil. Pri nakupovanju predpakiranih živil izbirajte tista, ki vsebujejo manj soli, saj je ta podatek naveden na označbi, najdete pa ga tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš. Večji izziv predstavljajo nepakirana živila, na primer postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti. Upoštevajoč rezultate raziskav je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.
Koliko soli zaužijemo prebivalci Slovenije?
Po več kot desetletju smo v Sloveniji ponovno izvedli in nekoliko razširili raziskavo o spremljanju izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu odraslih prebivalcev Slovenije, krajše imenovano »Manjsoli.si«.
V raziskavi so sodelovali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko ter trije oddelki UKC Ljubljana (Klinični oddelek za hipertenzijo, Klinika za nuklearno medicino in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo). Prvi rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Public Health Nutrition.
O raziskavi
Raziskava je potekala na nacionalno reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Končni vzorec je vključeval 518 oseb. Ocena vnosa soli je temeljila na analizi koncentracij natrija v 24-urnem urinu, ki velja za zlati standard pri določanju vnosa (2), saj omogoča zajem večine dnevnega urina in zmanjšuje napake, ki bi lahko nastale zaradi dnevnih nihanj. Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijemo 10 g soli, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem (3). Med moškimi je povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 g soli/dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 g/dan. Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot 5 g soli na dan, dosega le 12 % odraslih prebivalcev Slovenije. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 %) v primerjavi z moškimi (8 %).

V sklopu raziskave so preverjali tudi, če in na kakšen način, odrasli prebivalci Slovenije zmanjšujejo svoj vnos soli. Tri četrtine odraslih (75 %) je poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica (53 %) se izogiba predelanim živilom, a le 8 % odraslih preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen.« V zvezi s tem velja omeniti, da prebivalci podatek o vsebnosti soli lahko najdejo tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš in nekaterih drugih spletnih straneh.
Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, je potrebno poudariti, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato priporočamo, da pri nakupu vedno izberete jodirano sol.
Kako pomemben vir soli je kruh v naši prehrani?
V nacionalni raziskavi o prehranskih navadah prebivalcev Slovenije (Si.Menu 2018) je ocenjeni vnos kruha pri odraslih moških v povprečju znašal 177 g/dan, pri ženskah pa 119 g/dan (7). Z upoštevanjem izračunane povprečne vsebnosti soli v kruhu na trgu v Sloveniji, lahko grobo ocenimo, da uživanje kruha dnevno pri moških prispeva približno 2,2 g soli in 1,5 g soli pri ženskah.
Aktualni rezultati raziskav nakazujejo, da se je vnos soli pri odraslih prebivalcih Slovenije v primerjavi v zadnjem desetletju zmanjšal, a je potrebno poudariti, da zaradi razlik v zasnovah študij primerjava ostaja okvirna. Rezultati raziskav o vsebnosti soli v kruhih prav tako nakazujejo na izboljšanje, pri čemer je bolj izrazito znižanje zaznano predvsem v kategoriji belih kruhov večjih proizvajalcev, manj pa v manjših pekarnah. Ob tem velja dodati, da so bili vzorci z zelo zmerno količino soli najdeni tudi v nekaterih manjših pekarnah, zato rezultatov ni primerno posploševati, je pa smotrno za prihodnost načrtovati takšne javnozdravstvene ukrepe, ki bodo imeli ustrezne učinke na vse proizvajalce, ne glede na njihovo velikost. Rezultati raziskav jasno nakazujejo potrebo po nadaljnjih strategijah za zmanjšanje vnosa soli med prebivalci, po prepoznavanju, poleg kruha in pekovskih izdelkov, tudi drugih pomembnih virov soli v prehrani prebivalcev Slovenije, ter po okrepitvi aktivnosti, usmerjenih v preoblikovanje živil z zmanjšano vsebnostjo soli.
Že zdaj pa za nižji vnos soli lahko marsikaj storijo tudi potrošniki z bolj ozaveščenim izborom živil. Podatek o količini vsebovane soli je del obveznega označevanja hranilne vrednosti na embalaži predpakiranih živil, nahaja pa se tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki lajša izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Rezultati aktualne raziskave so potrošnikom lahko v pomoč predvsem ko izbirajo nepakiran oz. postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti, vendar pa odgovorni in transparentni proizvajalci takšen podatek potrošnikom lahko ponudijo prostovoljno, na primer na spletni strani. Če do takšnega podatka potrošniki ne morejo priti, pa lahko upoštevajo, da je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.
Povezavi do objavljenih člankov:
- Kugler S, Blaznik U, Rehberger M, Zaletel M, Korošec A, Somrak M, et al. Twenty-four hour urinary sodium and potassium excretion in adult population of Slovenia: results of the Manjsoli.si/2022 study. Public Health Nutrition. 2024;27(1):e163.
- Kugler S, Hristov H, Blaznik U, Hribar M, Hafner E, Kušar A and Pravst I. Insights into the salt levels in bread offers in Slovenia: trends and differences. Front. Nutr. 2025;11:1473362.
Raziskavi sta bili financirani s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstva za zdravje.
Viri:
- World Health Organization. Guideline: Sodium intake for adults and children. Geneva : World Health Organization; 2012.
- WHO Regional Office for Europe. How to obtain population-level sodium intake in 24-hour urine samples protocol. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2021.
- Powles J, Fahimi S, Micha R, Khatibzadeh S, Shi P, Ezzati M, et al. Global, regional and national sodium intakes in 1990 and 2010: a systematic analysis of 24 h urinary sodium excretion and dietary surveys worldwide on behalf of the Global Burden of Diseases Nutrition and Chronic Diseases Expert Group (NutriCoDE). BMJ Open. 2013;3:3733. http://dx.doi.org/10.1136/bmjopen-2013-003733
- Mattes RD, Donnelly D. Relative contributions of dietary sodium sources. J Am Coll Nutr. 1991 Aug 1;10(4):383–93. https://doi.org/10.1080/07315724.1991.10718167
- Brown IJ, Tzoulaki I, Candeias V, Elliott P. Salt intakes around the world: implications for public health. Int J Epidemiol. 2009 Jun 1;38(3):791–813.
- Ribic CH, Zakotnik JM, Seljak BK, Policnik R, Blaznik U, Mis NF, et al. Estimation of sodium availability in food in slovenia: Results from household food purchase data from 2000 to 2009. Zdr Varst. 2014;53(2):209–19.
- Gregorič M, Hristov H, Blaznik U, Koroušić Seljak B, Delfar N, Pravst I. Dietary Intakes of Slovenian Adults and Elderly: Design and Results of the National Dietary Study SI.Menu 2017/18. Nutrients. 2022 Sep 1;14(17):3618.