Izsledki raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno 10 g soli, kar je sicer manj kot v prejšnjih meritvah, vendar še vedno dvakrat več od priporočenega vnosa Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša največ 5 g soli dnevno. Osredotočili so se na analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 – odstotkov, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le 7-odstotno zmanjšanje.
Preverite koliko soli vsebuje izdelek, preden ga kupite
Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bo za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli v populaciji potrebno nadaljevanje in krepitev različnih aktivnosti in ukrepov. Za nižji vnos soli lahko marsikaj stori tudi sam potrošnik – ne le z izogibanjem dosoljevanju, temveč tudi z izborom živil. Pri nakupovanju predpakiranih živil izbirajte tista, ki vsebujejo manj soli, saj je ta podatek naveden na označbi, najdete pa ga tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš. Večji izziv predstavljajo nepakirana živila, na primer postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti. Upoštevajoč rezultate raziskav je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.
Koliko soli zaužijemo prebivalci Slovenije?
Po več kot desetletju smo v Sloveniji ponovno izvedli in nekoliko razširili raziskavo o spremljanju izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu odraslih prebivalcev Slovenije, krajše imenovano »Manjsoli.si«.
Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, je potrebno poudariti, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato priporočamo, da pri nakupu vedno izberete jodirano sol.
Z namenom ugotavljanja stanja so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije, da bi pridobili podatke za oceno vnosa natrija/soli, kalija in joda. V raziskavi so sodelovali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko ter trije oddelki UKC Ljubljana (Klinični oddelek za hipertenzijo, Klinika za nuklearno medicino in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo). Prvi rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Public Health Nutrition. Podrobno o raziskavi in virih preberite na https://www.revijazamojezdravje.si/jemo-manj-slano-a-se-vedno-dvakrat-vec-od-priporocenega/
Kako pomemben vir soli je kruh v naši prehrani?
V nacionalni raziskavi o prehranskih navadah prebivalcev Slovenije (Si.Menu 2018) je ocenjeni vnos kruha pri odraslih moških v povprečju znašal 177 g/dan, pri ženskah pa 119 g/dan (7). Z upoštevanjem izračunane povprečne vsebnosti soli v kruhu na trgu v Sloveniji, lahko grobo ocenimo, da uživanje kruha dnevno pri moških prispeva približno 2,2 g soli in 1,5 g soli pri ženskah.
Aktualni rezultati raziskav nakazujejo, da se je vnos soli pri odraslih prebivalcih Slovenije v primerjavi v zadnjem desetletju zmanjšal, a je potrebno poudariti, da zaradi razlik v zasnovah študij primerjava ostaja okvirna. Rezultati raziskav o vsebnosti soli v kruhih prav tako nakazujejo na izboljšanje, pri čemer je bolj izrazito znižanje zaznano predvsem v kategoriji belih kruhov večjih proizvajalcev, manj pa v manjših pekarnah. Ob tem velja dodati, da so bili vzorci z zelo zmerno količino soli najdeni tudi v nekaterih manjših pekarnah, zato rezultatov ni primerno posploševati, je pa smotrno za prihodnost načrtovati takšne javnozdravstvene ukrepe, ki bodo imeli ustrezne učinke na vse proizvajalce, ne glede na njihovo velikost. Rezultati raziskav jasno nakazujejo potrebo po nadaljnjih strategijah za zmanjšanje vnosa soli med prebivalci, po prepoznavanju, poleg kruha in pekovskih izdelkov, tudi drugih pomembnih virov soli v prehrani prebivalcev Slovenije, ter po okrepitvi aktivnosti, usmerjenih v preoblikovanje živil z zmanjšano vsebnostjo soli.
Že zdaj pa za nižji vnos soli lahko marsikaj storijo tudi potrošniki z bolj ozaveščenim izborom živil. Podatek o količini vsebovane soli je del obveznega označevanja hranilne vrednosti na embalaži predpakiranih živil, nahaja pa se tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki lajša izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Rezultati aktualne raziskave so potrošnikom lahko v pomoč predvsem ko izbirajo nepakiran oz. postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti, vendar pa odgovorni in transparentni proizvajalci takšen podatek potrošnikom lahko ponudijo prostovoljno, na primer na spletni strani. Če do takšnega podatka potrošniki ne morejo priti, pa lahko upoštevajo, da je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.
Preglednica: Deleži odraslih prebivalcev Slovenije, ki dosegajo ali presegajo priporočeni dnevni vnos soli (<5 g/d); skupaj in po spolu (Vir: Kugler in sod., 2024).
