Česen večinoma uporabljamo kot začimbo, vendar je tehnično gledano zelenjava. Je bližnji sorodnik šalotke, čebule, pora in drobnjaka in eno od najbolj znanstveno raziskanih živil.
Česen je živilo, za katerega velja: ali ga obožuješ ali pa ga sploh ne preneseš.
Kaj pa tisto vmes? Ga lahko sami, v domači kuhinji, pripravimo v obliki, ki bo prepričala tudi tiste, ki ga ne marajo? Si ga mogoče lahko privoščimo v obliki čaja? Ali pa kot osvežujočo poletno limonado? Odgovor je: Da.
Česnov čaj je »red bull« za imunski sistem
Česen lahko tudi pijemo, in to dobesedno. Česnov čaj z limono dvigne imunsko odpornost in je odlično pomagalo za ohranjanje zdravja. Privoščimo si ga lahko kadarkoli – omejitev glede zdravstvenih stanj ni, in če po njem posežemo, ko nas zdelujeta prehlad ali viroze, se stanje izboljša že po nekaj urah.
Priprava je hitra in enostavna, privoščimo pa si ga lahko vsak dan. Strok česna narežemo na tanke rezine, prelijemo s kavno skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Dodamo sok pol limone ali limete in čajno žličko medu. Premešamo in pijemo po požirkih, toplo ali hladno. Lahko ga dodamo vsem drugim hladnim čajem (skuhamo katerikoli sadni ali zeliščni čaj in ga ohladimo) ali klasični limonadi.
Zakaj je česen tako zdravilen?
Na prvi pogled se prehranska vrednost česna ne zdi nič posebnega. Tipični obrok česna zagotavlja malo esencialnih hranil: vlaknin, beljakovin, železa, kalija, vitaminov A, D, E. Česen je dober vir selena in vitamina B6 ter vsebuje majhne količine kalcija, magnezija, fosforja in vitamina C. Za vse našteto obstajajo boljši naravni viri.
Zakaj je česen torej tako pomemben? Večino svojih zdravilnih lastnosti česen dolguje žveplovim spojinam, med katerimi je najpomembnejši alicin. Žveplove spojine dajejo česnu značilen vonj, vendar brez njih ni zdravilen. Svež česen vsebuje aliin, ki se ob sekljanju pretvori v alicin. Alicin je nestabilen in se v telesu pretvori v druge žveplove spojine.
Česen kot preventiva
Žveplove spojine v česnu predstavljajo presenetljivo dobro obrambo pred škodljivimi organizmi, kot so virusi, bakterije in glivice. Česen tudi zveča delovanje omega 3 maščobnih kislin.
In koliko časna moramo pojesti, da bodo njegove varovalne sposobnosti prišle do izraza? Dovolj sta dva do štirje stroki česna na dan, kar mimogrede dosežemo že s tem, da ga uporabljamo kot začimbo.
Neprijetnemu zadahu, ki mnoge odvrača od uživanja česna, se izognemo s krhljem limone ali limete, pitjem zelenega časa, žlico ali dvema špinače ali s svežim jabolkom. Česen sodi v skupino živili, ki jih lahko uživamo v neomejenih količinah, vendar je določena previdnost potrebna pri ljudeh, ki jemljejo zdravila zoper strjevanje krvi.
Česen namesto zdravil zoper krvni tlak
Česen znižuje krvni tlak. Pri bolnikih s hipertenzijo, ki so jemali 900 miligramov česnovega prahu (kar ustreza 3 gramom svežega česna), se je zgornji (sistolični) krvni tlak znižal za 20 do 30 milimetrov, spodnji (diastolični) pa za 7 do 20 milimetrov.
Česen znižuje holesterol in lipide v krvi, kar je ključno za preprečevanje ateroskleroze. Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in varuje pred infarktom. Koristen je tudi za tiste, ki so infarkt že preživeli, saj zmanjša smrtnosti in tveganje za ponovitev bolezni.
Česen pri glivicah enako učinkovit kot zdravila
Tudi protimikrobno delovanje česna je dobro raziskano. Proti kandidi je enako učinkovit kot »uradno« zdravilo nistatin. Enako velja za glivične okužbe ust in prebavil. Ljudsko izročilo ga priporoča za zdravljenje vnetih zgornjih dihalnih poti, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe.
Zdravilna moč česna pa se ne ustavi pri glivicah. Sodobne študije kažejo, da česen pomaga pri okužbah s salmonelo, stafilokoki, streptokoki, klostridijo (povzroča botulizem), helicobacter pylori (povzroča rano na želodcu) in mikrobakterijami. Študije »in vitro« so pokazale, da česen uničuje številne viruse, na primer povzročitelja virusne pljučnice, rinoviruse, viruse gripe, virus herpes simpleks tip 1 in tip 2 in celo virus HIV.
Česen preprečuje raka
Selen in žveplove spojine v česnu varujejo rakom in upočasnjujejo preobrazbo normalnih celic v rakave. Študije po vsem svetu so dokazale povezavo med povečanim uživanjem česna in zmanjšanim zbolevanjem za rakom želodca, rakom debelega črevesa in danke, rakom požiralnika, rakom trebušne slinavke, rakom prostate in rakom dojke. Ameriški Nacionalni inštitut za raka česen opredeljuje kot najbolj učinkovito živilo, ki preprečuje raka.
Česen znižuje sladkor v krvi in čisti jetra
Tudi bolniki s sladkorno boleznijo imajo koristi od uživanja česna. Eksperimentalne študije na živalih so pokazale, da česen zmanjšuje tveganje za hipoglikemijo ter zmanjšuje odpornost celic na inzulin. Česen je tudi eno od najboljših živil za čiščenje jeter. Pomaga pri zamaščenosti jeter in ščiti jetra pred toksini.
Česen je močan antioksidant
Prosti radikali so nestabilne molekule, ki poškodujejo DNK in vodijo v bolezni. Česen vsebuje močne antioksidante, ki se borijo proti prostim radikalom: ko alicin »poči«, nastane kislina, ki »lovi« proste radikale in preprečuje škodo, ki bi jo sicer povzročili.
Raziskovalci Univerze Queens domnevajo, da česen najmočnejši doslej odkrit naravni prehranski antioksidant. Vendar le v obliki, kot si jo je zamislila narava: z uživanjem v “živo”, ki omogoči stik s česna (v katerikoli naravni obliki) s slino ter sproži verigo kemičnih reakcij in bioloških so-vplivanj, ki jih je evolucija v naš prid gradila tisočletja.