Nekateri znaki avtističnih motenj se pojavijo že pri enoletnikih

Trendi napovedujejo, da bo pri otrocih, rojenih po letu 2015, motnjo avtističnega spektra imel že vsak deseti deček in vsaka petdeseta deklica.

Vzrok za avtizem natančno ni znan, najnovejše študije pa potrjujejo, da nastane kot kombinacija genetskih dejavnikov in zunanjih vzrokov, predvsem okoljskih. Foto: Bigstock

Motnje avtističnega spektra so med najhitreje naraščajočimi motnjami, vzrok zanje pa kljub intenzivnim prizadevanjem znanosti ostaja neznanka. Pred 50 leti jih praktično nismo poznali, danes jih ima vsak osmi otrok. Pri motnjah avtističnega spektra gre za nevrološko-socialne motnje, ki se večinoma pojavijo že v otroštvu in se kažejo kot spremenjeno vedenje na področju socialnih interakcij in komuniciranja. Oblik je več, med drugim klasični avtizem (Kannerjev), Aspergerjev sindrom, nespecifična avtistična motnja, otroška dezintegrativna motnja…

Zgodnje odkrivanje ključno za pozitivne intervencije

Čeprav se motnje avtističnega spektra običajno diagnosticirajo pri starosti treh let ali kasneje, nekateri otroci začnejo kazati znake zanje, še preden dopolnijo leto starosti. Čeprav ne bodo vsi dojenčki in malčki z zamudo v razvoju razvili motnje spektra avtizma, strokovnjaki opozarjajo, da je zgodnje odkrivanje teh znakov ključno za postavljanje zgodnje diagnoze in pozitivne intervencije. Rebecca Landa, direktorica Centra za avtizem in sorodne motnje na Inštitutu Kennedy Krieger v Baltimoru, izpostavlja: “Starše želimo spodbuditi, da postanejo dobri opazovalci razvoja svojih otrok in da prepoznajo najzgodnejše kazalce zamud pri otrokovi komunikaciji ter socialnih in motoričnih veščinah.”

Deset znakov, na katere velja biti pozoren

V zadnjem desetletju je Landa spremljala dojenčke in otroke z avtizmom z namenom, da bi v najzgodnejši obliki prepoznala znake, ki ga napovedujejo. Njena raziskava je pokazala, da je pri nekaterih otrocih diagnoza možna že pri starosti 14 mesecev, kar je spodbudilo razvoj modelov zgodnje intervencije. Landa priporoča, naj starši med igro z dojenčkom (v starosti od 6 do 12 mesecev) iščejo naslednje znake, ki so lahko povezani s poznejšo diagnozo ASD ali drugih motenj v komunikaciji:

  • Otrok se redko nasmehne, ko se mu približajo bližnji – starši, sorojenci…
  • Redko poskuša oponašati zvoke in gibe, ki jih naredijo drugi, tudi najbolj preproste
  • Zakasnjeno ali redko čebljanje
  • Na svoje ime se ne odziva z vse večjo doslednostjo (v starosti od 6 do 12 mesecev)
  • Ne želi komunicirati z drugimi, čeprav je že dopolnil-a 10 mesecev
  • Slab očesni stik
  • Redko išče vašo pozornost
  • Večkrat mu otrdijo roke, roke in/ali ima nenavadne gibe telesa, na primer vrtenje rok v zapestjih
  • Ne stegne se proti vam, ko ga poberete s tal ali iz posteljice
  • Zamude pri motoričnem razvoju, vključno z zapoznelim prevračanjem na bok, plazenjem, postavljanjem na noge

“Če starši sumijo, da je kaj narobe z otrokovim razvojem ali da izgublja spretnosti, se morajo pogovoriti s specialistom,” pravi Landa. Poudarja, naj se ne sprijaznijo s strategijo “počakajmo, saj bo že nekako šlo: “Želimo prepoznati zamude že zgodaj v razvoju in z intervencijami začeti, ko so otroški možgani najbolj dovzetni.”

Izvirni znanstveni članek v celoti (v angleščini), objavljen v Journal of Autism and Developmental Disorders, najdete TUKAJ.

Babice, učitelji, starejši sorojenci skrajšajo čas do postavitve diagnoze

Vzrok za avtizem natančno ni znan, najnovejše študije pa potrjujejo, da nastane kot kombinacija genetskih dejavnikov in zunanjih vzrokov, predvsem okoljskih (vnos nekaterih substanc v telo) , ki spremenijo presnovo in imunski sistem. Študija, ki so jo skupaj izvedli raziskovalci Carnegie Mellon University, Columbia Business School in Seaver Autism Centre for Research and Treatment, je razkrila, kdo iz okolice (starši, prijatelji…) najprej opazi, da je z otrokom nekaj narobe. Ugotovitve so objavili v strokovni reviji Autism. V študijo so zajeli 477 staršev otrok z motnjo avtističnega spektra in 196 drugih oseb (starih staršev, sorojencev, družinskih prijateljev…), ki so jih svetovali starši. Izkazalo se je, da so babice po materini strani in učitelji tisti, ki so na spremembe obnašanja najprej in najbolj pozorni. »Vpletenost« babic po materini strani je čas do uradne postavitve diagnoze skrajšala za 5,18 mesecev, vpletenost dedkov pa za 3,78 mesecev. Pomembno vlogo igrajo tudi so sorojenci. V družinah, kjer ima otrok z motnjo avtističnega spektra imel starejše brate ali sestre, mu je diagnoza postavljena 9,5 do 10 mesecev prej.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj