Avtor: R. M. Z.
Celostna obravnava avtizma vključuje tudi vprašanje prehrane, optimalno prilagojene posameznikom z motnjo avtističnega spektra, njihovemu življenjskemu slogu in potrebam. Področje je še posebej zanimivo, saj število avtistov v zadnjih desetletjih narašča.
Po najnovejših dognanjih naj bi avtistične motnje v zadnjih 30 letih narasle celo za 5-krat. Strokovnjaki ugotavljajo, da danes v razvitem svetu za njimi trpijo 3–4 otroci od 10.000 zdravih otrok. O posebnostih prehrane avtistov, novih spoznanjih, izkušnjah in o izzivih je spregovorila prof. dr. Ruža Pandel Mikuš z Zdravstvene fakultete v Ljubljani.
Avtizem pri otrocih
Motnje avtističnega spektra so kompleksne razvojno-nevrološke motnje, za katere je v prvi vrsti značilna triada odstopanj. Ta se kažejo kot težave na področju socialne interakcije, komunikacije in kot odsotnost imaginacije, kar se kaže v obdobju odraščanja, ko otroci že obiskujejo osnovno oziroma srednjo šolo.
» Za otroke avtiste so značilne disfunkcije v prebavilih in imunskem sistemu.«
Znake avtizma navadno opazimo že v prvih mesecih; motnje spremljajo posameznika vse življenje in se v različnih starostnih obdobjih različno odražajo. Za otroke avtiste so značilne disfunkcije v prebavilih in imunskem sistemu. Ameriški pediater in alergolog Benjamin Feingold, ki velja za pionirja prehranskih anomalij, povezanih z avtizmom, je v 60. letih preteklega stoletja ugotovil, da se z uvedbo primerne diete (t. i. Feingoldove diete) posamezniku izboljša tudi siceršnja celostna slika. Po njegovih dognanjih naj bi se vsaj za 50 % pri avtistih izboljšali počutje, zaznavanje, sposobnost vizualizacije in socialna interakcija.
Osnovna Feingoldova spoznanja
Feingold je glede povezave prehrane in simptomatike avtističnih motenj ugotovil, da imajo zelo negativen vpliv na posameznika vsi aditivi in sladkor, baker, gluten in kazein (glavna beljakovina v mleku prežvekovalcev). Prav tako imajo po njegovih dognanjih otroci pogoste alergije; v serumu pa je ugotovil tudi nižjo stopnjo absorpcije maščobnih kislin, za katere vemo, da so pomembne za dobro funkcioniranje možganov. Pri vseh naštetih simptomih pa se pojavlja temeljni problem, in sicer povečana črevesna prepustnost. Obenem je ugotovil, da imajo pozitiven vpliv naslednje snovi: maščobne kisline omega 3, cink, magnezij in vitamin B6.
Kakšna je torej optimalna prehrana pri avtistih
Na podlagi metasinteze skoraj 100 znanstvenih študij strokovnjaki navajajo pet postulatov za prilagojeno prehrano pri avtistih. Poudarjajo pomembno vlogo maščobnih kislin omega 3 v prehrani (priporočljiv vnos med 1,3 in 1,5 mg), brezglutensko dieto, ki obenem izključuje kazein, potrebo po večjem vnosu cinka in zmanjšanju bakra, od vitaminov poudarjajo vlogo vitamina B6 in ne nazadnje posvečajo veliko pozornosti tudi navadam avtistov, kako ti jedo.
» Otroci z avtističnimi motnjami imajo znižano vrednost cinka v organizmu.«
Tudi po slovenski študiji iz leta 2015 pod avtorstvom doc. dr. Marte Macedoni – Lukšič, dr. med., z Inštituta za avtizem je bilo enako ugotovljeno, da gre pri otrocih z avtističnimi motnjami za znižano vrednost cinka v organizmu in bistveno povišano razmerje med bakrom, kar pojasnjuje, da gre pri njih za povečan stimulativni stres in poškodbe možganskih celic.
Specifični vzorci vedenja in njihov vpliv na prehranske navade
Otroci z avtizmom imajo v primerjavi z otroki, pri katerih tovrstne motnje niso izražene, pri hranjenju bistveno več spremljajočih težav. Zanje je značilno, da imajo zelo specifičen odnos do hrane, ki se kaže s prepoznavnimi znaki, ki jih lahko opazijo že vzgojitelji v vrtcih. Ne marajo na primer pire tekstur, prav tako zavračajo živila določenih barv, zelo počasi jedo, imajo težave s samostojnim hranjenjem (vrtijo žlico levo in desno ter ne vedo, kaj bi z njo). Obenem pogosto zavračajo tudi vsa nova živila, ki jih izbirajo na osnovi teksture. Opisane težave navadno nastopijo že med dojenjem, zato se z njimi prva spoprime doječa mati.
Študija o prehranski in psihoterapevtski vlogi
Omenjena slovenska študija iz leta 2015 je vključevala primer 14-letnega dečka, ki obiskuje 9. razred osnovne šole in ima sindrom ADHD (sindrom hiperaktivnosti), ki ga prav tako štejemo v nabor avtističnega spektra. Tudi za ta sindrom so značilni trije vidiki motenj: pomanjkljiva pozornost, impulzivnost in motorični nemir. Tudi v teh primerih so številne študije pokazale povezavo o vplivih prehrane na posameznika s sindromom ADHD.
Kot je bilo ugotovljeno, naj bi na te osebe najslabše vplivala predelana hrana, hrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja pa tudi salicilatov. V okviru študije je bila uporabljena omenjena Feingoldova dieta, ki se aplicira v dveh fazah. V 1. fazi se najprej izločijo salicilati, ki jih najdemo v veliko vrstah sadja in zelenjave, umetne sestavine, npr. različne arome in umetna barvila ter konzervansi. Ta faza traja 4–6 tednov, in ko opazimo ublažitev simptomov, se začne 2. faza.
»Najpomembneje pri osebah z motnjami avtističnega spektra je naslednje: pravočasna in ustrezna terapevtska obravnava, strogo individualen in multimodalen pristop, ki vključuje biološke, psihološke in socialne strategije.«
Treba je pojasniti, da se salicilate izključi, zato ker ti učinkujejo na encim fenol-sulfotransferazo, ki je ključen za presnovo umetnih barvil in arom. Že v osnovi je koncentracija omenjenega encima pri otrocih z opisanimi motnjami nižja in vsakršno dodajanje živil, ki vsebujejo salicilate, bi simptomatiko le še poslabšalo. V 2. fazi se uvede polno dieto, ki se ji postopoma dodajajo živila s salicilati. Ta živila so razdeljena v 3 kategorije, in sicer glede na % vsebnosti salicilatov (od najvišjega do najnižjega %). Ob doslednem upoštevanju te diete je tako krog, ki zaobjame vsa živila, ki jih vključujemo v vsakodnevno prehrano, sklenjen. Pomembno je, da v nobenem primeru dieti ne dodajamo sladkorja, umetnih arom itn.
Vloga kognitivno-vedenjske terapije
V 3. mesecu študije, ki smo jo izvajali, smo uvedli še kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT), ki se ukvarja s tem, kako posameznik razmišlja o svetu, sebi in o drugih ter kako njegova dejanja vplivajo na občutke in misli. KVT gradi na povezavah, ki pomagajo spremeniti način razmišljanja in vedenja. Terapiji smo pridružili tudi širok nabor različnih sprostitvenih tehnik (meditacija, pisanje dnevnika itn.). Pozitivni rezultati na primeru omenjenega 14-letnega dečka, o katerem smo bili obveščeni prek njegove mame, razredničarke in šolske svetovalke, so se pokazali po približno šestih tednih uvodne diete. Če govorimo o KVT, so meditacije v veliki meri pripomogle k izboljšanju učnega uspeha, prav tako pa se je izboljšala tudi njegova ustvarjalna vizualizacija.
Sorodne vsebine:
Foto: Bigstock
