O tem, zakaj pride do pomladanske utrujenosti in kako si pomagati, ko se počutimo kot »ožeta krpa«, smo se pogovarjali z družinsko zdravnico doc. dr. Neno Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič, sicer tudi predavateljico na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete Ljubljana. Uvodoma je pojasnila, da spomladanska utrujenost ni bolezen, temveč stanje organizma, ki se lahko pojavi ob nastopu pomladanskega vremena.
Zakaj sploh pride do spomladanske utrujenosti?
Nekateri strokovnjaki menijo, da je spomladanska utrujenost povezana z daljšim obdobjem dnevne svetlobe. To naj bi bilo povezano s spremembami bioritma in s spremembami hormonskega ciklusa. Nekateri raziskovalci menijo, da nastopi zato, ker smo pozimi v povprečju manj telesno aktivni. Obdobje dnevne svetlobe je pozimi krajše, zato je priložnosti za telesno aktivnost manj. V Sloveniji je zimska prehrana energetsko precej izdatnejša, zato pozimi pogosto pridobimo kak kilogram telesne teže. Pomlad pa nas vabi k fizičnim aktivnostim, tako k športnim dejavnostim na prostem kot k delu na vrtu, k preurejanju stanovanja ali vsaj k tradicionalnemu spomladanskemu pospravljanju. Ker smo telesno nekoliko slabše pripravljeni, se prej utrudimo. Pogosto smo spomladi nekoliko preveč neučakani ali celo prezahtevni do sebe. Želimo si več, kot nam dopušča telo, načrti presegajo možnosti izvedbe, zato smo pogosto nezadovoljni in občutimo pomanjkanje energije.
Kako pogosto zaradi spomladanske utrujenosti ljudje obiščejo vašo ambulanto? Kakšen je tipični »bolnik«?
Bolnikov s spomladansko utrujenostjo je, ocenjujem, nekaj odstotkov. Uradna, šolska medicina tega fenomena ne priznava kot bolezen. Večina ljudi je ne občuti, pri nekaterih se pojavi redno, vsako pomlad. Tipični znaki spomladanske utrujenosti so nespečnost, motnje koncentracije, izguba apetita, lahko tudi vrtoglavica ali omotičnost. Spomladanska utrujenost doleti predvsem ljudi s slabšo fizično kondicijo in slabšim imunskim sistemom. Tudi serije zimskih viroz lahko izčrpajo organizem.
Psiha oz. značaj in osebnostne lastnosti ter spomladanska utrujenost – obstaja povezava?
Nekateri strokovnjaki spomladanske utrujenosti pravzaprav ne priznavajo kot bolezen. Res ni univerzalna, tako kot je recimo gripa, ki ima v času epidemije po vsem svetu enake bolezenske znake. Spomladansko utrujenost opisujejo predvsem v podnebnih pasovih z izrazitimi letnimi časi. Slovenci živimo v zmernem podnebnem pasu, kjer so letni časi izraziti in raznoliki. In tudi v zmernem podnebnem pasu z izrazitimi vremenskimi spremembami so fenomenu spomladanske utrujenosti podvrženi le nekateri … Vremenska občutljivost je zelo individualna …raziskovalci pa poročajo, da smo ne glede na svojo »startno pozicijo« glede vremenske občutljivosti z leti vsi vse bolj dovzetni za vremenske vplive.
Kaj pa povezava kronične bolezni – spomladanska utrujenost?
Povezava med kroničnimi boleznimi in kronično utrujenostjo ni dokazana. Fenomen spomladanske utrujenosti je opisan predvsem pri prebivalcih severne poloble, tipično nekako v času od začetka marca do nekako sredine aprila. Spomladanska utrujenost pesti predvsem ljudi s slabšo fizično kondicijo in slabšim imunskim sistemom. Kot že rečeno, pa je nekateri sploh ne zaznajo. Tisti, ki tudi pozimi skrbijo za zdravo mešano prehrano, ki so primerno telesno aktivni celo leto, ki si privoščijo dovolj spanja in ki imajo učinkovite tehnike spoprijemanja s stresom, najverjetneje ne bodo imeli težav. Ne glede na dnevno svetlobo je koristno obdržati enak ritem spanja in telesne aktivnosti vse leto, tudi pozimi.
Kako pomembno vlogo pri spomladanski utrujenosti igra preskrbljenost z železom, kako to preveriti in kako ukrepati, če je raven feritina prenizka?
Seveda je pri novonastali in zelo izraziti spomladanski utrujenosti treba pomisliti na nekatere telesne bolezni, ki jo lahko posnemajo ali povzročajo. Pomanjkanje železa v krvi in posledična slabokrvnost je le eden od možnih vzrokov. Po mojih izkušnjah so tisti, ki imajo spomladi težave, nanje že vajeni in jim spomladanska utrujenost ne dela posebnih skrbi. Sami si znajo učinkovito pomagati in so vsakoletnega pomladanskega dogajanja v svojem organizmu že vajeni. Ne prestraši jih in jih ne skrbi. Večinoma so si že izoblikovali strategije spoprijemanja z njo in vedo, da slej ko prej mine (traja običajno par tednov do meseca dni).
Neopredeljena utrujenost pa je lahko pogojena s številnimi različnimi bolezenskimi dogajanji in z življenjskim slogom: od zvišane ravni sladkorja v krvi, slabokrvnosti, skritega vnetnega dogajanja, motenj delovanja ščitnice, previsoke ali prenizke telesne teže, nosečnosti, motenj spanja, lahko je posledica delovanja nekaterih zdravil, preobremenjenosti v službi, izgorelosti, čezmernega uživanja kave, alkohola, pravega čaja in še bi lahko naštevali. V takem primeru se je smiselno naročiti za pregled pri zdravniku, saj ne gre za akutno stanje. Tako si bo lahko zdravnik vzel dovolj časa in glede na poznavanje bolnika in pogovor z njim svetoval in odločil o nadaljnjih ukrepih.
Katera mikrohranila še (vitamini, minerali) igrajo vlogo pri spomladanski utrujenosti? Je kaj, na kar moramo biti bolj pozorni?
Enoznačnega recepta ni. Spomladanska utrujenost v strokovnih krogih ni prepoznana kot bolezen, zato zanjo tudi ni specifičnega zdravila. Hudi utrujenosti se, kadar je to mogoče, uprite s tako imenovanim mačjim dremežem. To je 20–30 minutni počitek, med katerim malce zadremamo, ne pa globoko zaspimo. Dolgoročno pa sta najučinkovitejši orožji proti spomladanski utrujenosti redna, zmerna in postopno stopnjujoča telesna vadba ter zdrava prehrana. Pomembni so vitamini iz svežega sadja in zelenjave, največkrat omenjajo vitamina C in D. Vitamini B-kompleksa imajo pomembno vlogo pri pravilnem delovanju živčnega sistema. Med minerali strokovnjaki opozarjajo na magnezij, ki je zelo pomemben za delovanje kostno-mišičnega in živčnega sistema, ki najbolj »občutita« spomladansko utrujenost.
Prehrana med spomladansko utrujenostjo – kaj naj dodamo, spremenimo? Kaj, če s hrano ne dosežemo zadostnega vnosa hranil?
Glede prehranskih priporočil smo precej usklajeni, že več let se ne spreminjajo bistveno. Zdrava in mešana prehrana naj bi vsakodnevno vsebovala sveže sadje – nekateri strokovnjaki priporočajo tri kose različnega sadja dnevno – in svežo zelenjavo. Vitaminski dodatki so smiselni le v posebnih primerih, recimo pri dolgotrajnih postopkih zdravljenja zob, ki onemogočajo grizenje, v času okrevanja po hudih boleznih, kot sta pljučnica in kemoterapija, pri alergiji na sveže sadje ali pa v situacijah, ko sveža hrana ni dostopna – na primer na dolgih plovbah, v ekstremnih situacijah v visokogorju. Vitamini v hrani so v obliki biomolekul, in so telesu lažje dostopni, zato jih lahko bolje izkoristi kot vitamine v vitaminskih preparatih in prehranskih dodatkih.
Kaj so največje napake, ki jih delajo ljudje, ki se ob prehodu zime v pomlad počutijo kot »ožeta krpa«?
To vprašanje je pogosto zastavljeno. Predvsem bodimo zmerni, moderen način življenja se takih izzivov loteva po principu “na hitro” ali po angleško “quick fix”, kar zagotovo ni primeren način. Škatlica dragih prehranskih nadomestkov ne more nadomestiti zdravega načina življenja. Smiselno je razmišljanje o štirih stebrih dobrega zdravja: dovolj spanja, zdrava mešana prehrana, redna telesna aktivnost in učinkovit način soočanja s stresom.
Telesna aktivnost in pomladanska utrujenost – so ljudje, ki sicer veliko športajo, bolj »odporni«?
Dobra telesna pripravljenost je in ostaja eno najmočnejših orožij proti stresu, ki nas duševno in telesno izčrpava. Morda naše telo tudi prilagajanje novemu letnemu času doživlja kot stres?
Preventiva proti spomladanski utrujenosti – ali sploh obstaja?
O spomladanski utrujenosti kaže razmišljati že pozimi. Z ustreznim načinom življenja lahko že pozimi preprečujemo spomladansko utrujenost. Raziskava o spanju v pandemiji je pokazala, da le slabih 40 % odraslih Slovencev spi dovolj. Spanje ni le počitek, ampak čas regeneracije, obnavljanja organizma. Najnovejša priporočila predvidevajo povprečno 7–8 ur spanja dnevno. Resnica je, da so potrebe po spanju zelo individualne. Nekateri morda shajajo s 6 urami spanja, drugi potrebujejo 8 ur. Tega se tudi s postopnim treningom žal ne da spremeniti. To, da nekdo že od nekdaj potrebuje vsaj 8 ur spanja, ni bolezen. Če pa se pojavlja huda utrujenost oz. sprememba, da namesto 6 ur nenadoma potrebujemo najmanj 9 ur, je treba razmisliti o možnih bolezenskih vzrokih. Pazimo na telesno težo, skušajmo jo vzdrževati in preprečiti zimski porast. Izkoristimo vsak sončni žarek, in vzdržujmo čim več aktivnosti na svežem zraku tudi pozimi. Morda potem do spomladanske utrujenosti sploh ne bo prišlo … Sicer pa poglejte skozi okno: se lahko uprete vabljivi svetlobi zunaj? In če trenutno dežuje, si obujte škornje, pelerino in začofotajte v bližnjo lužo …
