Raziskava, ki so jo opravili na kolumbijski univerzi (New York) in pred kratkim objavili v Proceedings of the National Academy of Sciences, prinaša nove spoznanja o stresu. Slednji vpliva na potek nosečnosti in celo na to, kateri spermij se bo prej »prebil« do jajčne celice in jo oplodil: tisti, ki nosi kromosom X ali tisti, ki nosi kromosom Y. Izkazalo se je tudi, da nosečnice pod stresom rojevajo prezgodaj, njihovi otroci pa imajo pogosteje ADHD (motnjo pozornosti in koncentracije).
Maternica je najpomembnejši dom otroka
»Maternica je dom razvijajočega se otroka, enako (ali celo bolj) pomemben kot tisti, v katerega vstopi po rojstvu,« pravi rof. dr. Catherine Monk iz Univerze Columbia, ki je vodila raziskavo. Skupaj s sodelavci je pregledala 27 kazalcev psihosocialnega, fizičnega in življenjskega stresa (ki izhaja iz življenjskega sloga) za 187 zdravih nosečnic. Stare so bile od 18 do 45 let.
Tretjina nosečnic redno pod stresom
Analiza podatkov je pokazala, da je bilo 17 odstotkov nosečnic redno pod velikih psihološkim stresom. Pri njih je bilo izrazito več klinično izražene depresije in aksioznosti. 30 odstotkov jih je kazalo znake fizičnega stresa: povišan krvni tlak čez dan in višji vnos kalorij. Ostale (67 odstotkov) niso kazale nobenih znakov stresa. Raziskovalci so želeli preveriti teorijo, da ženske, ki so bolj pod stresom, pogosteje rojevajo deklice.
Stres razmerje obrne v prid deklicam
V povprečju se na vsakih 105 dečkov rodi 100 deklic. Dečkov se torej rodi več. Izkazalo se je, da to velja samo v pogojih, ko nosečnice niso pod stresom. Slednji situacijo obrne v prid deklicam, kar je potrdila tudi raziskava: razmerje med deklicami in dečki je bilo 4:9 (v skupini, podvrženi psihološkemu stresu) in 2:3 (v skupini, podvrženi fizičnemu stresu).
Plod odmre, preden ženska opazi nosečnost
Slabše, kot je bilo psihično zdravje žensk, bolj pogosto so se rojevale deklice. »Ženske, ki so pod hudim stresom, verjetno zanosijo z dečkom enako pogosto kot ostale, vendar se nosečnost spontano prekine že v najbolj zgodnjem obdobju (že po nekaj dneh). Tega, da so bile noseče, pogosto sploh ne vedo,« pojasnjuje Monkova.
Drugi vplivi stresa na nosečnost
Raziskava je tudi pokazala, da fizično obremenjene nosečnice z višjim krvnim tlakom in večjim kaloričnim vnosom pogosteje rodijo prezgodaj. Pri njih je imel plod slabše pospeševanje srčnega utripa (v primerjavi z materami popolnoma brez stresa), kar je pokazatelj počasnejšega razvoja centralnega živčnega sistema. Pri psihološko bolj obremenjenih nosečnicah je bilo po porodu več zapletov kot pri fizično bolj obremenjenih nosečnicah.
Socialna in čustvena podpora domačih ključna
Raziskovalci so tudi ugotovili, da so se vse tri preučevanje skupine zelo razlikovale po socialni podpori, ki so jo ženske med nosečnostjo dobivale od prijateljev in družine. Večja, kot je bila, pogosteje so se rodili dečki (je prišlo do oploditve s spermijem z Y kromosomom).
Ko so socialno podporo domačih in okolja statistično izenačili po skupinah, je učinek stresa na prezgodnji porod izginili. “Pregledi za depresijo in tesnobo postopoma postajajo rutinski del predporodne prakse,” pravi Monkova. “Čeprav je bila naša raziskava majhna, rezultati kažejo, da je izboljšanje psihosocialne podpore pomemben cilj klinične intervencije med nosečnostjo.”
Več kortizola v maternici
Kako duševno stanje matere konkretno vpliva na plod, v raziskavi niso preučevali. “Iz študij na živalih vemo, da lahko izpostavljenost stresu dvigne raven kortizola v maternici, kar posledično lahko vpliva na plod,” pravi Monkova. “Stres deluje tudi na materin imunski sistem, kar vpliva na nevrološki in vedenjski razvoj ploda. Naša raziskava jasno kaže, da duševno zdravje žensk ni pomembno samo za njih same, pa tudi za njihove bodoče otroke.”
