Kar je danes znanega o fibromialgiji…

Fibromialgija je tretje najbolj pogosto mišično-skeletno obolenje v svetu. To je sindrom, za katerega je značilna kronična mišično-skeletna bolečina, ki je lahko ali pa tudi ne povezana z mišično in sklepno okorelostjo. Kronična mišično-skeletna bolečina je vztrajna ali ponavljajoča bolečina v kosteh, sklepih, mišicah ali kitah, ki traja več kot tri mesece.

Fibromialgijo lahko spremljajo še drugi simptomi, kot so utrujenost, motnje spanja, motnje razpoloženja, migrene, intersticijski cistitis, temporo-mandibularne motnje, kognitivne težave, tesnoba in depresija. Foto: BigStock

Za to bolezen je značilen pojav bolečine na pritisk. Zbolijo lahko osebe katere koli starosti, najbolj pogosto so to ženske med 20. in 55. letom.  Natančen vzrok fibromialgije še ni znan, so pa različne študije pokazale presnovne, biokemične, genetske in imunoregulatorne nenormalnosti pri obolelih. Med dejavnike tveganja prištevamo intenziven telesni ali čustveni stres, čezmeren telesni napor in prenehanje jemanja nekaterih zdravil (npr. glukokortikoidov). Čeprav fibromialgija ni napredujoča bolezen, se simptomi lahko poslabšajo. Bolečina in utrujenost povzročata, da se oboleli vedno manj giba, kar postopoma zmanjšuje telesno pripravljenost in zmanjšuje sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Povezava v procesiranju bolečine v možganih

Študije kažejo, da je patologija fibromialgije povezana s težavami v procesiranju bolečine v možganih. Oboleli imajo nižji prag za bolečino, prisotna je hiperalgezija (večja občutljivost na bolečinske dražljaje) in/ali alodinija (bolečinski odziv na nebolečinske dražljaje). Procesi, ki so značilni za fibromialgijo so centralna senzitizacija (osrednja preobčutljivosti), periferna senzitizacija in vnetni ter imunski mehanizmi. Centralna senzitizacija je opis za mehanizme, ki ojačujejo signaliziranje nevronov v centralnem živčnem sistemu, kar vodi v prekomerno odzivanje na bolečinske dražljaje. Pride do preoblikovanja bolečinskega signala, ki povzroči večjo aktivnost v živčnih poteh, ki potekajo od spodaj navzgor in spodbujajo delovanje živčevja. Sočasno pa se zmanjša aktivnost živčnih poti, ki delujejo od zgoraj navzdol in zavirajo aktivnost v živčevju. Posledica teh sprememb je ta, da neškodljivi dražljaji povzročijo in vzdržujejo kronično razširjeno bolečino. Periferna senzitizacija vključuje močnejši odziv perifernih nociceptorjev (bolečinskih receptorjev), kar povzroči, da je odziv živčnega sistema na milejše dražljaje močnejši (prekomerna vzdražnost). K razvoju tega obolenja lahko prispevajo tudi genetske, endokrine in psihološke motnje ter motnje spanja.

Funkcijske nevrološke metode kažejo na spremenjeno delovanje živčevja pri bolnikih, slikovne metode pa so pokazale spremembe sive možganovine v različnih predelih možganov. Foto: BigStock

Postavitev natančne diagnoze je še vedno izziv, saj ni specifičnih diagnostičnih bio pokazateljev. Tako se za potrditev diagnoze uporablja vprašalnike in lestvice za ocenjevanje bolečine. V Sloveniji se za postavitev diagnoze uporablja Diagnostična merila Ameriškega združenja za revmatologijo iz leta 2016. Diagnoza je potrjena, kadar oboleli navaja bolečine tri mesece ali več, bolečina pa se pojavlja na območju štirih telesnih predelov od petih. Potrebno je tudi izločiti druge motnje, ki bi lahko povzročile prisotno bolečino. 

Kompleksnost obolenja zahteva multidisciplinaren pristop

Zaradi kompleksnosti obolenja je težko določiti eno učinkovito obliko zdravljenja, zato je le-ta multidisciplinarna in vključuje farmakološke in nefarmakološke oblike, ki pa samo blažijo simptome in ne prinašajo ozdravitve. Fibromialgija vpliva na kakovost življenja na različnih področjih: osebnem, družinskem, socialnem in profesionalnem. Celostno zdravljenje ni usmerjeno samo k lajšanju bolečine, ampak mora zajemati tudi druge pristope, saj so prisotni še drugi telesni in psihogeni simptomi. 

Farmakološka obravnava poleg bolečine zdravi tudi pridružene simptome, kot so depresija, tesnobnost in motnje spanja. Za najboljše blaženje simptomov je potrebna kombinacija različnih zdravil.

Eden prvih korakov pri zdravljenju brez zdravil je poučevanje obolelega o bolezni. Dosedanje raziskave podpirajo uporabo izobraževanja o nevroznanosti bolečine. Za preoblikovanje miselnosti o izvoru bolečine je potrebnih več obravnav preko osebnega stika s terapevtom. Z izobraževanjem o ugotovitvah stroke glede bolečine lahko obolelim pomagamo pri oblikovanju koristnejših miselnih predstav. Tako se lažje spopadejo s svojimi simptomi in prekinejo sedanje neustrezne vzorce. Mogoča razlaga tega učinka izobraževanje je, da ponovna ocena izvora bolečine in razmislek o vlogi čustev povzroča reinterpretacijo lažnega alarma bolečine, kar posledično oslabi zaznavanje le-te. 

Učinki zdravljenja so bistveno boljši pri bolniku, ki dobro pozna svojo bolezen in je aktiven pri svojem zdravljenju. Oboleli se mora izogibati stresu, se znati sproščati, urediti morebitno nespečnost ter imeti zdrav življenjski slog. Razumevanje v družini in ureditev delovnih razmer pomembno vplivata na uspeh zdravljenja. 

Pri obravnavi fibromialgije se priporoča raba naslednjih nefarmakoloških pristopov: izvajanje aerobne vadbe in vadbe za mišično zmogljivost, vaje za gibljivost in raztezne vaje, kognitivno vedenjsko terapijo, hidroterapijo, akupunkturo, meditacijo in čuječnost.

Vsakodnevna telesna vadba, gibalno-kognitivne terapije in številni drugi učinkoviti pristopi

je pomembna komponenta pri obravnavi obolelih s fibromialgijo, saj zmanjša intenzivnost bolečine, motnje spanja, utrujenost in depresijo. Tako tudi izboljša kvaliteto življenja in omogoča lažje izvajanje aktivnosti dnevnega življenja. 

Mlada ženska hodi po tekalni stezi
Foto: BigStock

Obstajajo številni fiziološki mehanizmi, ki bi lahko pojasnili koristi telesne vadbe na obolele s fibromialgijo. Ti mehanizmi so povezani z glavno težavo, to je prisotnost kronične bolečine. Telesna vadba obnovi pravilno signaliziranje v osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (angl. HPA axis) in strukturah na višjem nivoju. 

Aerobna vadba vpliva na intenziteto bolečine, poveča motorično funkcijo in zmanjša simptome depresije. Vadbe za gibljivost se priporočajo za zmanjšanje mišične tenzije, povečanje dolžine mišic in tako večji obseg giba. Ta tip vadbe je učinkovit tudi pri zmanjšanju bolečine, utrujenosti in motenj spanja. Priporoča se vaje za jačanje mišic, saj imajo oboleli za fibromialgijo pogosto zmanjšano jakost, ki zmanjšuje funkcionalnost. Dokazano je, da je vadba v vodi učinkovita pri obolelih.  Pri tej obliki vadbe se izkorišča hidrodinamične lastnosti vode, kot so gostota, viskoznost, vzgon in hidrostatični pritisk. Vadba v vodi izboljša tudi kvaliteto spanja in percepcijo bolečine. Telesna vadba mora biti prilagojena vsakemu posamezniku. Vsako pretiravanje lahko povzroči več škode kot koristi. Izboljšanje simptomov lahko pričakujemo v 3 do 6 mesecih rednega izvajanja telesne dejavnosti.  

Zelo uspešne so tudi razne gibalno-kognitivne terapije, ki vključujejo psihološki in telesni vidik. Sestavljajo jih specifični gibi, meditativni napotki in tehnike dihanja. Pomembno je, da jih oboleli izvaja vsak dan in to daljše časovno obdobje. Med te oblike terapije prištevamo Qi Gong, Tai Chi ter jogo.  Priporoča se tudi, da ima oboleli  čim več stika z naravo (npr. gibanje v gozdu).

Da bi dosegli analgezijo pri pacientih s fibromialgijo, lahko uporabimo tudi elektroterapijo, ki se uporablja za stimulacijo mišic ali možganskih regij.

Tehnike manualne terapije so se pokazale kot obetajoče pri obravnavi bolnikov s fibromialgijo, saj delujejo na nociceptivne poti na nivoju od spodaj navzgor (ascendentno) in bi lahko imele vpliv na osrednjo preobčutljivost. Da bi potrdili njihovo uspešnost pa je potrebnih še več raziskav. Tudi za številne druge alternativne metode (kiropraktika, masaže, hipnoterapija, homeopatija in druge) ni dovolj pozitivnih strokovnih dokazov o njihovem učinku. Nekaterim bolnikom morda lajšajo težave, kar je lahko posledica placebo učinka.

VIRI: 

Arajuo F.M., DeSantana J. M. Physical therapy modalities for treating fibromyalgija. F1000 Reasearch, 8 (2019).

Golja M.K. Stopenjski pristop k zdravljenju bolnikov s sindromom fibromialgije. V: Fibromialgija – bolezen sodobnega časa: strokovni zbornik, namenjen strokovni in laični javnosti. Ljubljana, Društvo za fibromialgijo, 2019 : str. 43–45.

Jurado-priego L.N. et al. A review of the Pathophysiological Mechanisms and Multidisciplinary treatment Strategies. Biomedicines, 12, 1543 (2024).

Strle E. et al. Obravnava fibromialgije z uporabo izobraževanja o nevroznanosti bolečine. Fizioterapija, letnik 32, št. 1 (2024).

Zaletel M. Fibromialgija v luči nevrologa. V: Fibromialgija – bolezen sodobnega časa: strokovni zbornik, namenjen strokovni in laični javnosti. Ljubljana, Društvo za fibromialgijo, 2019 : str. 40–42.