Skrite nevarnosti vnetja in kako si lahko pomagamo sami?

Vnetje je povezano s skoraj vsemi kroničnimi boleznimi, pogosto pa se začne že mnogo prej, preden se bolezen razvije. Včasih ga spremljajo bolečine, na primer pri revmatoidnem artritisu, pogosto pa se njegove prisotnosti in uničujočega delovanja v telesu sploh ne zavedamo. Katere so torej skrite nevarnosti vnetja in kako si lahko pomagamo sami?

Simptomi revmatoidnega artritisa vključujejo hudo bolečino v prizadetih sklepih, ki so rdeči, topli in otekli. Foto: Bigstock

Vnetje sami najprej opazimo ob poškodbah kože, ko okolica postane rdeča, vroča in se pogosto zagnoji. Posledice običajno niso hude, za razliko od vnetja, ki tli globoko v telesu in lahko povzroči življenje ogrožujoča stanja. Včasih se izrazi z bolečinami, rdečino in oteklino, na primer pri vnetih sklepih. Pri nekaterih drugih stanjih, na primer pri Alzheimerjevi bolezni in diabetesu, pa znaki niso očitni. Če vnetja ne bi razkrili testi, s katerimi se dokaže prisotnost vnetnih parametrov, sploh ne bi vedeli, da ga imamo.

Ali vnetje lahko povzroči infarkt in možgansko kap?

Kronično vnetje žil je pri ljudeh z boleznimi srca in ožilja zelo pogosto. Številne raziskave kažejo, da telo na nalaganje maščobnih oblog na stene koronarnih arterij reagira z vnetjem, saj stanje prepozna kot »poškodbo« srca. To lahko sproži nastanek krvnega strdka, ki povzroči srčni napad ali možgansko kap.

Povezava s sladkorno boleznijo tip 2

Kronično vnetje in sladkorna bolezen tip 2 sta povezana. Stroka si ni enotna, kaj nastopi prej. Ali je sladkorna bolezen tip 2 (tudi) posledica kroničnega vnetja, ali velja obratno: zaradi sladkorne bolezni se razvije še sistemsko vnetje. Številne raziskave kažejo, da se zaradi debelosti razvije sistemsko vnetje, kar ima za posledico odpornost telesnih celic na inzulin. Znižanje telesne teže na normalno je zato eden od prvih nefarmakoloških ukrepov za zdravljenje bolezni, ki je praviloma tudi zelo uspešen.

Kronično vnetje in Alzheimerjeva bolezen

Pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo je pogosto prisotno kronično vnetje v možganih. Zdi se tudi, da vnetje tudi igra veliko vlogo pri nastanku bolezni. Raziskave, pri kateri za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni uporabljajo protivnetna zdravila, so v teku, rezultati pa so zaenkrat mešani. Nekaterim bolnikom tako zdravljenje izboljša stanje, pri drugih učinka ni.

Kronično vnetje okvari črevesje

Kronično vnetje je neposredno povezano z ulceroznim kolitisom in Chronovo boleznijo. Obe spadata v skupino kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, zgodita pa se, ko imunski sistem pomotoma napade koristne bakterije v črevesju. Vnetje v črevesju najpogosteje napovedujejo bolečine v trebuhu, krči in driska.

Revmatoidini artritis in vnetje

Najpogostejša oblika artritisa je osteoartritis, pri katerem se tkivo, ki blaži sklepe (hrustanec) razgradi, največkrat zaradi starosti ali dolgotrajnih pretiranih obremenitev. Revmatoidni artritis je popolnoma druga vrsta bolezni. Gre za to, da imunski sistem pomotoma napada določena lastna tkiva (v sklepih, pa tudi v srcu in možganih), zaradi česar pride do hudega, celo življenje ogrožujočega vnetja. Simptomi vključujejo hudo bolečino v prizadetih sklepih, ki so rdeči, topli in otekli.

Fibromialgija in vnetje

Vzroki za fibromialgijo in mehanizmi delovanja bolezni še niso v celoti pojasnjeni, vse pa kaže, da vnetje igra vlogo. Pravzaprav je fibromialgija, za katero predvsem zbolevajo ženske (90 odstotkov bolnic je žensk), ena od najmanj pojasnjenih bolezni sploh. Več, kot je opravljenih raziskav, bolj očitno postaja, za kako kompleksno bolezen gre. Za razliko od revmatoidnega artritisa, pri katerem so najpogosteje prizadeti sklepi, fibromialgija prizadene predvsem mišice. Uradno velja, da vnetje ni vpleteno v fibromialgijo, vendar nekatere študije nakazujejo, da temu ni čisto tako. Obstajala naj bi povezava med fibromialgijo in mikro vnetjem v možganih, vendar je za potrdite le-te potrebnih še več raziskav.

Vloga prehrane pri kroničnem vnetju

Dokazov, da sta prehrana in kronično vnetje povezana, je precej. Pravzaprav bi morali reči drugače: vrsta hrane, ki jo uživamo, zelo vplivajo na intenzivnost vnetnih procesov v telesu. Ti namreč stalno potekajo, saj je vnetje izjemno pomembno »orožje«, s katerim se telo bori proti okužbam. In katera je proti-vnetna hrana? Veliko svežega sadja, zelenjava vseh vrst, cela zrna, stročnice, oreščki, z omega 3 maščobnimi kislinami bogata živila, zdrave maščobe (olivno olje…). Koristijo živila, ki vsebujejo probiotike, čim bolj pa se je treba izogibati procesirani hrani. Znano je tudi, da je kronično vnetje pogostejše pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje vitamina D.

Šport »uničuje« kronično vnetje

Ne samo, da telesna aktivnost preprečuje kronično vnetje, nekaj zadnjih ugotovitev kaže tudi, da ga »uničuje«. Pri tem pomembno vlogo igrajo endorfin – hormon, ki poleg dopamina, serotonina in oksitocina dviguje razpoloženje in spodbuja prijetna čustva.

Kaj pa spanje?

Tudi spanje zmanjša vnetje in pomaga, da se iz akutnega (ki potem, ko imunski sistem opravi z vsiljivcem, izzveni) ne razvije v kroničnega. Raziskave so pokazale, da vnetni parametri v krvi pri sicer zdravih odraslih narastejo, ko ne spijo dovolj. Zakaj točno se to zgodi, ni točno znano, verjetno pa gre za vpliv pomanjkanja spanja na metabolizem.

Začimbe in kronično vnetje

Nekatere začimbe učinkovito zmanjšujejo vnetje, njihovo korist pa so dokazala številne študije. Kurkuma, ingver, cimet, klinčki so začimbe, katerih zaščitne učinke pri vnetju se veliko preučuje. Načeloma velja, da jih je najbolj uživati v naravni obliki, čeprav so nekatere tudi v obliki prehranskih dopolnil. Pomembno pa je vedeti, da lahko vplivajo na delovanje zdravil – še posebej, če jih uživate v obliki prehranskih dopolnil.

Nesteroidni antirevmatiki

Nesteroidni antirevmatiki oziroma nesteroidna protivnetna zdravila so način lajšanje simptomov vnetja. Običajno delujejo tudi protibolečinsko in antipiretično. Po strukturi niso steroidi (zato tudi ime »nesteroidni«) in ne izhajajo iz opiatov ali opioidov. Nesteroidni antirevmatiki so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili sploh. Nekateri so na razpolago tudi v prosti prodaji (na primer ibuprofen ali naproksen). Čeprav veljajo za zelo varna zdravila, dolgotrajno jemanje lahko povzroči težave z želodcem in ledvicami. Zabeleženi so tudi neželeni učinki na jetra, vranico in kostni mozeg.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj