Študija, pred nekaj dnevi objavljena v Journal of Clinical Investigation, prinaša pomembna nova spoznanja o fibromialgiji. Kaže, da so povečana občutljivost na bolečino, mišična oslabelost in okrnjena gibljivost pri fibromialgiji posledica protiteles.
Študijo so izvedli na miših, ki so jim vbrizgali protitelesa bolnikov s fibromialgijo. Ugotovili so, da so miši hitro razvile pretirano občutljivost na dotik in mraz ter slabšo moč oprijema. Opomogle so si šele po nekaj tednih, ko so protitelesa izzvenela. Nasprotno pa miši, ki so jim vbrizgali protitelesa zdravih ljudi, navedenih simptomov niso razvile. To nakazuje, da so terapije, ki zmanjšujejo raven protiteles, verjetno učinkovito zdravljenje za fibromialgijo. Takšne terapije so že na voljo, vendar se uporabljajo predvsem za zdravljenje drugih avtoimunih motenj.
“Spoznanje, da je fibromialgija avtoimuna bolezen, je pomembno tako za stroko kot za bolnike. Nakazuje povsem novo področje terapevtskih možnosti in prinaša resnično upanje za bolnike. Iskanje učinkovitega načina zdravljenja je doslej oviralo naše omejeno razumevanje bolezni. To bi se moralo zdaj spremeniti,” je prepričan vodja študije dr. David Andersson. Zdravljenje fibromialgije zajema aerobne vaje, zdravila in različne psihološke terapije, namenjene obvladovanju bolečin. Žal je pri večini bolnikov neučinkovito.
Trenutne ocene kažejo, da fibromialgija prizadene 1 od 40 ljudi, med bolniki z 80 odstotki prevladujejo ženske. Najbolj značilni simptom fibromialgije so bolečine po telesu, utrujenost in čustvena stiska. Bolezen, za katero natančni vzroki niso znani, se najpogosteje razvije med 25. in 55. letom starosti. Zbolijo lahko tudi otroci.
Andreas Goebel iz Univerze Liverpool priznava: “Ko smo začeli s študijo, smo pričakovali, da bodo nekateri primeri fibromialgije avtoimunski. Toda protitelesa, ki vplivjo na delovanje živcev za zaznavanje bolečine, smo odkrili prav pri vseh bolnikih. Naslednji korak bo ugotoviti, na katere receptorje se vežejo protitelesa. To nam bo pomagalo tako pri novih načinih zdravljenja kot tudi pri razvoju krvnih testov za natančno postavljanje diagnoze – ki danes manjkajo.
Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.
