Ekipa Univerze Chicago je izvedla meta analizo študij o učinkovitost cepiv in odkrila, da dober spanec (ki je dokazano pomemben za duševno zdravje) izboljša tudi reakcijo imunskega sistema na cepljenje. Ljudje, ki so spali manj kot šest ur na noč, so proizvedli znatno manj protiteles kot ljudje, ki so spali sedem ur ali več. Primanjkljaj je bil enakovreden dvomesečnemu upadanju protiteles.
Manj kot šest ur spanja, manj protiteles
Dober spanec ne samo poveča, ampak tudi podaljša trajanje zaščite cepiva, pravijo avtorji. Odkritje je še posebej pomembno v luči dejstva, da je pandemija covid-19 vodila v množično cepljenje kot prednostno javno-zdravstveno nalogo. Prav zato se je raziskovalna ekipa pod vodstvom prof. dr. Eve Van Cauter tudi lotila analize dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost cepljenja. Preučili so obstoječe objave in v meta analizo vključili 7 študij, ki so preučevale učinkovitost cepljenja proti virusnim okužbam – gripi in hepatitisu A in B. Primerjali so število proizvedenih teles po cepljenju pri posameznikih, ki so spali 7 do 9 ur (kar je priporočilo National Sleep Foundation za zdrave odrasle osebe) in pri tistih, ki so spali 6 ur ali manj na noč. Našli so trdne dokaze, da spanec, ki traja manj kot 6 ur na noč, zmanjša imunski odziv na cepljenje.
Pomembna dejavnika tudi spol in starost
Prav tako so raziskali vpliv spola in starosti: primerjali so imunski odziv mlaših odraslih in starostnikov, starejših od 65 let. Kar se tiče spola, je bil učinek trajanja spanja na proizvodnjo protiteles pri ženskah veliko bolj spremenljiv kot pri moških. Avtorji domnevajo, da je vzrok za to nihanje ravni spolnih hormonov pri ženskah. »Iz imunoloških študij vemo, da spolni hormoni vplivajo na imunski sistem. Pri ženskah na imuniteto vpliva stanje menstrualnega cikla, uporaba kontracepcijskih sredstev ter menopavza in postmenopavzni status,« pravijo. Negativni učinek nezadostnega spanja na ravni protiteles po cepljenju je bil večji pri mlajših od 60 let. To ni presenetljivo. Starejši na splošno manj spijo, prehod iz osmih ur spanja na noč na manj kot šest ur pa pri njih ni tako velika sprememba kot pri mlajših odraslih.
Podrobnosti metaanalize in klinični pomen
Ključno za vključitev študije v meta analizo in ponovno evalvacijo ugotovitev je bilo merjenje trajanja spanja. Nekatere študije so ga merile neposredno, bodisi preko ročnih ur z zaznavanjem gibanja ali v laboratoriju za spanje, medtem ko druge temeljile na samoporočanje vključenih oseb o tem, koliko ur povprečno spijo vsako noč. V obeh primerih je bilo kratko trajanje spanja povezano z nižjimi ravnmi protiteles, vendar je bil učinek močnejši pri študijah, ki so uporabljale objektivne načine za merjenje trajanja spanca. Poznavanje, da spanje vpliva na cepljenje, bi lahko ljudem omogočilo določeno stopnjo nadzora nad svojo imunostjo, pravijo avtorji. Vendar bo za uradna priporočila potrebno vedeti še veliko več. Predvsem bo potrebno podrobno preučiti vpliv spola in starosti, pa tudi, kateri (hormonsko) dnevi so za učinkovitost cepljenja bolj ali manj pomembni in kje točno (merjeno z objektivnimi metodami) meja pri dolžini spanca sploh je.
Vir:
Spiegel K, Re A E, Cheylus A, eta al. A meta-analysis of the associations between insufficient sleep duration and antibody response to vaccination. Current Biology, 2023; 33 (5): 998 DOI: 10.1016/j.cub.2023.02.017
