Leta je veljalo, da mora biti dober spanec neprekinjen. Zdaj se je izkazalo, da to ni nujno tako. Raziskovalci Univerze Kopenhagen so preučili spalne vzorce in ugotovili, da se ponoči (nezavedno) zbudimo najmanj stokrat. Vzrok za to je delovanje stresnega hormona noradrenalina – ki doslej ni veljal za dejavnik, ki bi bil pomembneje vpleten v naš nočni počitek. Celo nasprotno: veljalo je, da je med spanjem neaktiven. Še bolj presenetljiva ugotovitev pa je, da bolj kot je naš spanec kakovosten, bolj intenzivno se vanj »vmešava« noradrenalin.
Posebno nevrološko stanje
Noradrenalin je živčni prenašalec, povezan z odzivom telesa na boj ali beg. Hkrati noradrenalin pomaga pri vzdrževanju koncentracije in pozornosti. Čeprav noradrenalin tehnično povzroči, da se možgani zbudijo več kot 100-krat na noč, na to ne gledamo kot na prebujanje. Gre za posebno nevrološko stanje, v katerem je možganska aktivnost zelo kratek čas enaka tisti, ko smo budni – časovni intervali so tako kratki, da jih večina spečih sploh ne zazna, pojasnjujejo avtorji študije.
Vpliv na vzorce spanja
Novo odkritje je pomembno za razumevanje, kaj se dogaja v možganih, ko spimo. “Noradrenalin sodeluje pri procesih, ki omogočijo, da se zjutraj zbudimo spočiti in da se spomnimo, kaj smo se naučili dan prej. Ugotovili smo, da »osvežujoč« del spanja poganjajo prav valovi noradrenalina, pri kratkih prebujanjih pa sodeluje tudi norepinefrin. Slednji so še posebej pomembni za spomin: med njimi se možgani ponastavijo in pripravijo na shranjevanje novih podatkov – kar se začne dogajati, ko se znova potopimo v spanec.
30 sekund od enega do drugega vala
»Naša študija kaže, da med spanjem raven noradrenalina v telesu nenehno narašča in pada. Stanje si lahko predstavljamo z valovanjem morja. Visoka raven noradrenalina pomeni, da so možgani za kratek čas budni, medtem ko nizka raven noradrenalina pomeni, da spimo. Proces teče celo noč, od enega »vrha« vala noradrenalina do drugega pa preteče približno 30 sekund. Hkrati bi lahko rekli, da boljši ko je spanec, večja je pogostost prebujanja. To tudi kaže, da morda ni treba skrbeti, če se ponoči zbujamo. Seveda ni dobro biti neprespan dlje časa, vendar naša študija kaže, da so kratkotrajna prebujanja naravni del faz spanja in neposredno povezana s spominom. Lahko celo pomeni, da smo zares dobro spali, pojasnjuje prva avtorica študije, nevrologinja prof. dr. Celia Kjaerby.
Noradrenalin v antidepresivih
Nove ugotovitve pa niso pomembne samo za razumevanje kompleksnih mehanizmov spanja. Odpirajo tudi nove dileme glede uporabe noradrenalina v zdravilih za depresijo. Nekateri antidepresivi namreč povečajo raven noradrenalina v telesu, kar poveča tveganje za manj obdobij globokega spanca in posledično vodi v slabši spomin. Zato je potrebno posebno pozornost posvetiti temu, kako različne vrste zdravil vplivajo na raven noradrenalina v telesu. V prihodnosti bi si morali prizadevati za razvoj zdravil, ki bi najmanj zmotila cikle nevrološke budnosti in globokega spanja, zaključujejo avtorji.
Vir:
Kjaerby C, Andersen M, Hauglund N, et al. Memory-enhancing properties of sleep depend on the oscillatory amplitude of norepinephrine. Nat Neurosci. 2022 Aug;25(8):1059-1070. doi: 10.1038/s41593-022-01102-9. Epub 2022 Jul 7. PMID: 35798980; PMCID: PMC9817483.
