Zdrave stavbe za zdrave ljudi

Avtor: Lenka Kavčič, Odprte hiše Slovenije

Zdravi delovni prostori povečajo produktivnost zaposlenih do 11 % ob izboljšani ventilaciji in do 23 % ob boljši razsvetljavi. In najpomembneje: zmanjšujejo bolniško odsotnost. Še vedno ne razmišljate o zdravih delovnih prostorih? V nasprotju z zdravimi delovnimi prostori poznamo tudi učinek bolnih stavb, tj. sick building sindrom, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredelila kot za dobro počutje in zdravje škodljiv vpliv, ki ga ljudje občutijo v delovnih prostorih. 

Vplivi bolnih stavb se pri ljudeh kažejo kot suhe in rdeče oči, poln nos, kihaje, glavobol in utrujenost.

Sindrom bolnih zgradb je v Sloveniji neznanka, saj nihče sistematično ne zbira podatkov o povezavi med zdravjem in slabim počutjem prebivalcev bolnih stavb. Vprašanje je tudi, koliko zdravnikov v težavah ljudi prepozna povezavo z bolnimi stavbami. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 % zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah. Če upoštevamo pri nas že tako visoko stopnjo odsotnosti z dela, je povezava med zdravjem ljudi in bolnimi stavbami tematika, ki je ne smemo več pometati pod prag. Podatki za Slovenijo namreč kažejo, da stopnja zdravstvenega absentizma pri nas znaša 6 % BDP-ja. Po raziskavah, objavljenih v Human Resource Managent Magazine, pa je delež absentizma, višji od 3 %, pokazatelj upadanja uspešnosti podjetja.

Zdravi (delovni) prostori – zdravi, razpoloženi in učinkoviti zaposleni

Pred tremi leti je Svetovna organizacija za trajnostno gradnjo (World Green Building Council – WGBC) pripravila poročilo Poslovni model za trajnostne stavbe, v katerem so predstavili konkurenčne prednosti in dodano vrednost trajnostno zgrajenih stavb za investitorje in lastnike. Poglavje, ki je med investitorji vzbudilo največje zanimanje, govori prav o vplivu trajnostnih stavb na zdravje, dobro počutje in učinkovitost uporabnikov. Poudarilo je poslovne prednosti trajnostnih, bolj zdravih stavb, ki so zgrajene iz do človeka in okolja neškodljivih materialov, v katerih je dovolj naravne svetlobe in so dobro naravno prezračevane. Poročilo sicer ne podaja končnih rešitev, vendar pa predstavlja okvir, ki pomaga odločevalcem v podjetjih in načrtovalcem pri dialogu z naročniki pri odločitvah, s katerimi se spoprijemajo pri gradnji ali prenovi poslovnih stavb. Od podobnih raziskav jih ločijo informacije, namenjene podjetjem, da si lažje odgovorijo na vprašanje, ali se vlaganje v trajnostno, zeleno gradnjo in zdrave stavbe izplača oziroma ali lahko predstavlja celo dolgoročni »profit«. Zdrave stavbe niso nujno tudi dražje. Za zdravje in počutje neškodljivi materiali ter oprema lahko stanejo toliko kot škodljivi, le poznati jih je treba.

Zdravje je težje izmeriti kot bolezen. Nezadovoljstvo, slabo počutje, odsotnost z dela in poškodbe pri delu so le nekateri pokazatelji, ki kažejo na stanje negativnega zdravja. Pojem zdravje zajema telesno in duševno zdravje, medtem ko se dobro počutje nanaša na širši razpon čustev, kot je na primer dojemanje zadovoljstva in sreče. To pa pozitivno vpliva na naše duševno zdravje. O učinkovitosti govorimo v kontekstu poslovno usmerjenih rezultatov. Ker je ta neposredno povezana z zdravjem in dobrim počutjem, razmejevanje med temi tremi dejavniki ni preprosto. 

Merjenje vpliva: Kako moja stavba učinkuje na moje ljudi?

S primerno ureditvijo in z razmislekom o pozitivnem vplivu kakovostnih prostorov na počutje zaposlenih imajo podjetja priložnost za povečanje svoje konkurenčne prednosti.

Na počutje zaposlenih v delovnih prostorih vpliva več dejavnikov, ki so med seboj vzajemno povezani.

Kakovost zraka v zaprtih prostorih ima velik vpliv na zdravje in učinkovitost. Ta se kaže v nizkih v