Preboj: odkrili beljakovino, ki preprečuje staranje in demenco

Ameriškim znanstvenikov je uspelo prebojno odkritje: odkrili so protein, ki igra ključno vlogo pri tem, kako dolgo bomo živeli. Dokazano je povezan tudi Alzheimerjevo boleznijo in mnogimi drugimi nevrološkimi motnjami, vključno z demenco.

Vzbujanje nevronov (živčnih celic) je povezano s krajšim življenjem, zatiranje prekomerne nevronske aktivnosti pa življenjsko dobo povečuje. Foto: Bigstock

Raziskovalci Univerze Harvard so dokazali, da delovanje živčnega sistema vpliva na to, kako dolgo živimo. Vzbujanje nevronov (živčnih celic) je povezano s krajšim življenjem, zatiranje prekomerne nevronske aktivnosti pa življenjsko dobo povečuje. Ključno vlogo igra protein REST, za katerega so že prej ugotovili, da ščiti možgane pred demenco.

Ugotovitve, objavljene 16. oktobra letos v reviji Nature, napovedujejo nove možnosti za zdravljenje številnih bolezni, od bipolarne motnje do Alzheimerjeve bolezni.

Miši, ki jim primanjkuje beljakovine REST (spodaj), izkazujejo veliko večjo živčno aktivnost v možganih (rdeče) kot običajne miši (zgoraj). Foto: Yankner laboratorij/ Harvard Medical School

Aktivnost živčnega sistema in staranje

Raziskava ponuja prve dokaze, da aktivnost živčnega sistema vpliva na staranje. Čeprav so že prejšnje študije potrdile vlogo določenih delov živčnega sistema, je vloga nevronske aktivnosti, zlasti pri ljudeh, ostajala nepojasnjena.

»Najbolj zanimivo je, da ima nekaj tako temeljnega, kot je stanje aktivacije nevronov, tako daljnosežne posledice za fiziologijo in življenjsko dobo,« je ugotovitve komentiral dr. Bruce Yankner, profesor genetike na Harvard Medical School in vodilni avtor študije.

Ključna pretirana vzbujenost elektronov

Pretirana vzbujenost nevronov (zaradi katere električni impulzi neprestano tečejo) se kaže na številne načine, od trzanja mišic do spremembe razpoloženja in mišljenja. Sproži jo serija molekulskih sprememb, v katere sta pomembno vpletena inzulin in inzulinu podoben rastni faktor (IFG). Ključno vlogo pri vsem skupaj pa igra protein REST, katerega glavna naloga je zaščita (starajočih se) možganov.

Nova zdravila za modulacijo nevronske aktivnosti

Ugotovitve so pomembne tudi zato, ker odpirajo nove poti za terapevtsko posredovanje in zdravljenje stanj, ki vključujejo prekomerno nevronsko aktivnost, je prepričan Yankner: »Odpirajo se možnosti, da bi z modulacijo nevronske aktivnosti (na primer z zdravili ali določenimi vedenjskimi tehnikami – kot je na primer meditacija) aktivno posegli v življenjsko dobo.«

Raziskali na stotine možganov donorjev

Yankner in sodelavci so raziskali možgane na stotine ljudi, ki so slednje darovali v raziskovalne namene. Analizirali so, kako se različni geni v možganih vklapljajo in izklapljajo. »Takoj se je pojavila presenetljiva razlika. Ljudje z najdaljšo življenjsko dobo – tisti, ki so bili starejši od 85 let – so imeli nižjo izraženost genov, povezanih z živčnim vzbujanjem kot tisti, ki so umrli med 60. in 80. letom starosti,« je povedal Yankner.

Vse vodi vodile k REST-u

Nadaljnji poskusi so pokazali da je ključni dejavnik, ki na to vpliva, beljakovina REST. Stoletniki so ga imeli v možganskih celicah bistveno več kot tisti, ki so umrli pri 70 ali 80 letih starosti.

Raziskovalci so tudi ugotovili, da REST, za katerega je znano, da regulira gene, zavira tudi nevronsko vzbujanje. Blokiranje REST-a je vodilo do večje nevronske aktivnosti in zgodnejših smrti, medtem ko je povečanje REST-a storilo ravno nasprotno.

Poskusi na miših dali enake rezultate

Ko so poskuse ponovili na miših in črvih, so bili rezultati enaki. Zaključili so, da beljakovina REST pri vseh živalih, od črvov do sesalcev, zavira izražanje genov, ki sodelujejo pri vzbujanju nevronov (odpirajo/zapirajo ionske kanale, so vključeni v transport nevrotrasmiterjev itd.)

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj