Raziskovalci kalifornijske univerze (UCLA), nemškega Helholmz Zentrum-a in Univerze Ludwig Maximilians so ugotovili, da je nagnjenost k debelosti odvisna od spola. Slednji vpliva tudi na dovzetnost telesnih celic za inzulin, ugodnejše metabolne profile pa imajo ženske.
Geni za debelost pri ženskah delujejo drugače, kot pri moških. Še posebej pomembno vlogo ima gen Lypla1. Gre za gen, ki regulira nastajanje belega maščevja.
Več belega maščevja, več debelosti
Belo maščevje se kopiči pri debelosti in je povezano s shranjevanjem energije ter izrazito odvisno od prehrane. Njemu nasprotno je rjavo maščevje, ki proizvaja toploto tudi z oksidacijo maščobnih kislin, ki se dogaja v mitohondrijih. Če se aktivira »dobra« rjava maščoba, se presnova pospeši in »slaba« bela maščoba se zmanjša.
Možgani bolezensko debelih ljudi so deset let starejši kot možgani ljudi z ustrezno telesno težo.
Vpliv spola večji, kot so menili doslej
Prof. dr. Aldo J. Lusis iz Univerze Kalifornija (UCLA), ki je vodil raziskavo, pojasnjuje, da je pri ženskah mitohondrijska aktivnost večja in da proizvajajo več rjavega maščobnega tkiva. Pri moških je mitohondrijska aktivnost manjša, kar povečuje tveganje za razvoj debelosti in inzulinske rezistence (odpornosti telesnih celic na inzulin, kar vodi v sladkorno bolezen tipa 2).
Ženske tvorijo več rjavega maščevja in so manj nagnjene k debelosti.
»Naše ugotovitve potrjujejo, da ima spol izjemno pomembno vlogo pri presnovi. Še vedno pa v celoti ne razumemo bioloških mehanizmov, povezanih s tem. V prihodnosti zato želimo najprej identificirati dejavnike, ki vplivajo na to, da je delovanje istega gena pri ženskah drugačno kot pri moških,« pravi prof. dr. Susanna Hofmann iz Inštituta Helmholtz Zentrum, Nemčija.
Debelost in možgani
Bolezenska debelost (ITM 40 in več – v praksi to pomeni vsaj 30 kilogramov preveč) je povezana s številnimi zdravstvenimi tveganji. Debeli ljudje veliko pogosteje zbolevajo za sladkorno boleznijo, mučijo jih bolečine v sklepih (predvsem kolenih), pri njih sta pogostejša visok krvni tlak in zamaščenost jeter. Tudi nekatere vrsta rakov so neposredno povezane z debelostjo. Kaj pa možgani?
Pri ženskah gen Lypla1 deluje drugače, kot pri moških.
Možgani bolezensko debelih ljudi so deset let starejši kot možgani ljudi z ustrezno telesno težo, je pokazala britansko-ameriška raziskava. V njej so deset let spremljali 500 ljudi. Izkazalo se je, da je pri ljudeh s preveliko telesno težo volumen bele možganovine manjši, procesi staranja pa se odvijajo hitreje.
Bela možganovina je sicer odgovorna za mrežo, po kateri poteka komunikacija med možganskimi centri. Če atrofira, povezava med različnimi deli možganov poteka slabše.
