Povezava med potekom covid-19 in prehladi v preteklosti

Sars- Cov-2 ni edini koronavirus, ki povzroča težave ljudem. Večina njegovih »ožjih sorodnikov« povzroča prehlad – ki nas v povprečju doleti nekajkrat na leto. Za prehladom lahko zbolimo celo 10 do 15 krat na leto. In kakšna je povezava med prehladom in tem, v kako težki obliki bomo zboleli za covid-19?

Prejšnja izkušnja imunskega sistema s koronavirusi, ki povzročajo prehlad, vodi v lahko prebolevanje covid-19. Foto: Bigstock

Kot kažejo nove ugotovitve Univerze Stanford, velika. Če si imunske celice zapomnijo prehlad, bodo to znanje uporabile, ko se bodo srečale z virusom SARS-CoV-2. Rezultat bo covid-19 v zelo mili obliki ali celo brez kakršniholi bolezenskih znakov.

Prehlad in covid-19

Nova študija Medicinske fakultete Univerze Stanford kaže, da se blagi potek covid-19 zgodi, ker se nekatere celice imunskega sistema “spomnijo” prejšnjih srečanj s sezonskimi koronavirusi. Gre z viruse, ki vsako sezono povzročijo približno četrtino prehladov. Te imunske celice so bolje »opremljene« za optimalni odgovor pri okužbi s SARS-CoV-2 in tudi pomagajo razložiti, zakaj so nekateri (zlasti otroci in najstniki, pa velik del odraslih) praktično »odpornih« na covid-19. Štuija je pomembna tudi zato, ker omogoča napovedovanje, pri katerih osebah, okuženiih s SARS-CoV-2, se bodo verjetno pojavili hujši simptomi.

Celice »objavljajo« peptide, imunske celice jih dnevno pregledajo

Ključ do imunosti pri covid-19 so protitelesa – beljakovine, ki se »zataknejo« za virus, preden lahko okuži ranljivo celico. Toda protitelesa je mogoče zlahka prevarati,« je povedal dr. Mark Davis, profesor mikrobiologije in imunologije ter  direktor Stanfordovega inštituta za imunost, presaditev in okužbe.  “Patogeni se hitro razvijajo in se” naučijo “skrivati ​​svoje ključne lastnosti pred našimi protitelesi. Toda celice T ubijalke prepoznavajo patogene na drugačen način in jih je težko prevarati. Vse telesne celice namreč sproti objavljajo poročila o svojem notranjem stanju. To storijo tako, da nekaj vzorcev vsake beljakovine, ki so jo izdelale, razrežejo na drobne koščke, imenovane peptide. Le-te redno prikazujejo na svojih površinah, da jih celice T lahko pregledajo, pojasnjujejo raziskovalci, ki jih je vodil prav Davis.

Razglasitev vojnega stanja ob zaznavi neznanega peptida

Ko receptor celice T ubijalke na površini telesne celice zazna peptid, ki tja ne sodi – na primer iz beljakovin, ki jih proizvede patogeni mikroorganizem – razglasi »vojno stanje«. Celice T se začnejo izjemno hitro množiti, vse hčerinske celice pa imajo za tarčo enako peptidno zaporedje – tisto torej, ki je bilo prvotno poznano kot potencialno nevarno. Uničijo katero koli celico, ki ga ima. Zgodi pa se še nekaj. Nekatere hčerinske celice prvotnih celic T ubijalk  preidejo v stanje hibernacije. So zelo občutljive in imajo izjemno dolgo življenjsko dobo. V krvi in ​​limfi vztrajajo desetletja in začnejo delovati, ko se znova srečajo s peptidom, ki je v osnovi povzročil val njihovega širjenja. Ta naravni mehanizem prihrani dragocen čas pri zatiranju  virusa in vseh njegovih »bližnjih sorodnikov.

Ključne predhodne izkušnje

Davis priznava, da ga je prav dejstvo, da nekateri za pri covid-19 hudo zbolijo in celo umrjeo, drugi pa niti vedo ne, da ga imajo. Domneval je, da se odgovor sktiva v imunskem sistemu, a ne na način, kot je veljalo doslej. Da bi to ugotovili, so razsikaovalci sestavili plošče iz 24 različnih peptidnih zaporedij. Nekatera so značilna za beljakovine, ki jih izdela virus SARS-CoV-2, nekatera pa za beljakovine koronavirusov, povzročiteljev prehlada.

Potem so analizirali vzorce zdravih darovalcev krvi pred začetkom pandemije covi-19, kar pomeni, da še nikoli niso naleteli na virus SARS-CoV-2. So bili pa že izpostavljeni sevom koronavirusa, ki povzročajo prehlad. Določili so število celic T, ki ciljajo na vsak peptid, predstavljen na plošči.  Ugotovili so, da se spominske T celice, ki imajo za tarčo določena peptidna zaporedja – tista, ki so skupna virusu SARS-CoV-2 in »prehladnim« koronavirusom, že ob prvem stiku s SARS-CoV-2 aktivirajo in začnejo izjemno hitro množiti. Uničijo vse telesne celice, na katerih zaznajo sum na okužbo s SARS-CoV-2, in tako virusu onemogočijo vstop v celico – ki ga  nujno potrebuje, da se lahko začne množiti.

»To pomeni, da se je imunski odziv sprožil zgolj na podlagi tega, da so celice T ubijalke prepoznale peptidno zaporedje iz prejšnjih »izkušenj« s koronavirusi – čeprav so se s SARS-CoV-2 srečale prvič«, je pojasnil Davis. Posledica: blagi ali nesimptomatski potek covid-19.

Analiza krvi kovidnih bolnikov potrdila hipotezo

Za potrditev hipoteze o povezavo med predhodnimi prehladi in lahkim potekom covid-19 so Davis in ekipa analizirali vzorce krvi bolnikov s covid-19. Ugotovili so, da imajo tisti z blažjimi simptomi navadno veliko spominskih celic T ubijalk, usmerjenih na peptide SARS-CoV-2, ki jih delijo z drugimi sevi koronavirusa. »Spominske celice so daleč najbolj aktivne pri obrambi pred nalezljivimi boleznimi,« je pojasnil Davis. »Celice T ubijalke, katerih receptorji ciljajo na peptidna zaporedja, značilna za SARS-CoV-2, se morajo po izpostavitvi virusu več dni razmnoževati. Ta izgubljeni čas lahko pomeni veliko razliko pri poteku bolezni in ga s cepljenjem lahko prihranimo.«

Celotno raziskavo najdete TUKAJ.

Vas zanima, kako imunski sistem trenira celice T ubijalke, preden jih spusti v kri?  Video in tekst najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj