Okusna ali zdrava hrana? Možgani dajo prednost okusu

Ko smo v dilemi med okusno in zdravo hrano, se naši možgani odločijo za prvo. In namesto po jabolku posežemo po čokoladici.

Izbira nezdravega prigrizka je bolj kot od samokontole odvisna od hitrosti procesiranja informacij o živilu v možganih. Foto: Bigstock

Zgodbo poznamo vsi. Skočimo v trgovino po hitri prigrizek in namesto jabolka izberemo čokoladico. Do sedaj je veljalo, da glavni dejavnik take izbire slaba samokontrola. Nova študija pa dokazuje, da to ne drži. Možgani namreč najprej obdelajo informacije o okusu, šele potem procesirajo ostale podatke o hrani – vključno s tem, ali je nekaj zdravo ali ne.

Nekatere informacije se procesirajo počasneje

Študija Univerze Duke, objavljena 5. julija 2021 v reviji Nature Human Behavior, opisuje prednost okusa pred zdravjem v procesu odločanja. “Vedno smo domnevali, da ljudje sprejemajo nezdrave prehranske odločitve, ker se ne znajo samokontrolirati,” je dejala soavtorica študije Nicolette Sullivan. “Izkazalo se je, da ne gre samo za samokontrolo. V možganih se nekatere informacije o hrani – na primer, da je zdrava, procesirajo počasneje. To pomeni, da traja dlje, da jih vključimo v sam proces izbire.” Vsako leto za dietne izdelke zapravimo gore denarja, pa kljub temu večini ne uspe, ko poskušajo z dieto. Okus ima vedno prednost, pa pravi dr. Scott Huettel, profesor psihologije in nevroznanosti na Univerzi Duke.

Za okus 400 milisekund, za ostalo dvakrat več

Za študijo sta Sullivan in Huettel angažirala 79 mladih odraslih s povprečno starostjo 24,4 let. Lačni (pred testom so se postili 4 ure) so morali oceniti živila glede na okus, zdravost in zaželenost. Nato so jim predstavili pare živil in jih prosili, naj izbirajo med njimi. Izmerili so čas, ki so ga potrebovali za odločitev. Izkazalo se je, da so informacije o okusu registrirali zgodaj v postopku odločanja – zanje so si vzeli približno 400 milisekund. Dvakrat toliko časa so potrebovali za procesiranje informacij o zdravosti živil. “To se morda ne sliši veliko. Vendar je v mnogih primerih dovolj, da spremenimo svojo izbiro,” pojasnjujeta Sullivan in Huettel.

Čas vpliva na odločitve

“Za nakup stanovanja ali izbiro fakultete si ljudje vzamemo čas. Toda številne druge odločitve sprejemamo zelo hitro – vključno s poseganjem po nečem v trgovini,” nadaljuje Huettel. Pravi, da se ugotovitve študije ne nanašajo samo na hrano: “Tudi pri mnogih finančnih odliočitvah je to, kako hitro možgani obdelajo različne vrste informacij, pomemben.” Študija pa je prinesla še eno sicer presenetljivo, a pomembno spoznanje: tisti, ki so bili pred testom deležni nekajminutnega predavanja, v katerem so poudarili pomen zdrave prehrane, so redkeje izbrali nezdravo živilo. Podobno se je zgodilo, ko so za izbiro živila imeli na voljo več časa – izbrali so tisto, ki je bilo bolj zdravo.

Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj