Hitrost bitja srca vpliva na sprejemanje odločitev

Hitrost bitja srca vpliva na možgane in spremeni proces odločanja, kaže raziskava, ki je bila 30. avgusta 2021 objavljena v PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences). Izvedli so jo na Mount Sinai School of Medicine.

Ko srce bije hitreje, odločitve sprejemamo hitreje – tudi, če so napačne. Foto: Bigstock

Za anksioznost, zasvojenost in druge podobne motnje so pogosto značilna intenzivna stanja nečesa, kar poznamo kot splošno telesno vzburjenje. Pulz se poveča, krvni tlak naraste, dihanje postane plitvejše. Da bi razumeli, kako ta stanja vplivajo na procese odločanja v možganih, so raziskovalci analizirali podatke iz študij na primatih. Ugotovili so, da dva možganska centra vsebujeta nevrone, ki lahko izključno spremljajo notranjo dinamiko telesa. Zvišana telesna vzburjenost tudi povzroči preusmeritev signalizacije v možganih.

Nevronske mreže spremljajo in regulirajo dogajanje

“Nevroni, povezani v nevronske mreže, nenehno spremljajo in regulirajo dogajanje v telesu. Spremembe vzburjenja lahko spremenijo njihov način delovanja,” je dejal Peter Rudebeck, izredni profesor nevrologije na Inštitutu Friedman ter višji avtor študije. Odnos med vzburjenostjo nevronov in uspešnostjo odločanja se kaže kot krivulja v obliki črke U. Preveč ali premalo vzburjenosti poveča možnosti, da bodo možgani sprejeli napačne odločitve. Ugotovitve raziskave bodo pripomogle k boljšemu razumevanju možganov in celičnih procesov, ki se odvijajo v njih, je prepričan.

Neposredna povezava med nekaterimi nevroni in srčno frekvenco

Raziskovalci so analizirali podatke študije, v kateri so testirali sposobnost opic, da se odločijo med prejemanjem dveh nagrad: veliko okusnega soka ali malo. Po pričakovanjih so se opice dosledno odločile za več soka, odločitev pa so sprejele zelo hitro – v povprečju v eni sekundi. Presenetljivo pa se je izkazalo, da če jim je srce bilo hitreje, so se tudi odločile hitreje. Povezava med bitjem srca in hitrostjo odločanja je bila skoraj linearna. Nato so raziskovalci analizirali električno aktivnost v dveh delih možganov, ki sodelujeta pri odločanju: orbitofrontalni skorji in sprednji cingularni skorji. Ugotovili so, da je aktivnost približno šestine nevronov na obeh področjih povezana z nihanji srčnega utripa. Z drugimi besedami, če bi se spremenil srčni utrip živali, bi se tudi aktivnost živčnih celic spremenila. Izkazalo se je tudi, da oblika nagrade na to ne vpliva.

Spreminjanje vloge nevronov, porušenje mreže za odločanje

Ko je ekipa pogledala nevronsko aktivnost, je ugotovila nekaj še bolj zanimivega. Zdi se, da povečano stanje vzburjenosti spreminja vloge nevronov med odločanjem. V obeh možganskih centrih se je zmanjšalo število nevronov, vključenih v proces odločanja. Poleg tega se je v hrbtni anteriorni cingularni skorji nekoliko povečalo število nevronov, ki so sledili notranjim stanjem. To je spremenilo ravnotežje – kot da bi nevrone, ki so ključni za sprejemanje odločitev, “ugrabili” s telesnim vzburjenjem. “Čeprav rezultati niso dokončni, naši rezultati kažejo, da povečano stanje vzburjenja degradira in prevzame nadzor nad ključnimi elementi mreže za sprejemanje odločitev v možganih. V naslednjih raziskavah se bomo posvetili temu, kako telesno vzburjenje (zaradi vplivov okolja) vpliva na višje možganske funkcije in kako to vpliva na duševne motnje.”

Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj