Hemoroidi so normalna anatomska struktura, ki se nahaja v analnem kanalu. Kadar pride do bolezenskih sprememb teh struktur, govorimo o hemoroidalni bolezni. Gre za eno najslabše razumljenih bolezni analne regije, pri kateri gre za razširjene žilne prostore na precej stalnih lokacijah. Ker povzročajo zelo neprijetne simptome in so dobro poznani že iz zgodovine, jih krivimo za dejansko vse težave v analnem predelu. Kadar jih zamenjamo z analno fisuro ali s fistulo, stvar še ni tako huda, kadar zaradi njih spregledamo tumor v tem predelu, pa je položaj precej resnejši.
V sluznici hemoroidov so posebna senzorična vlakna, ki nam omogočajo, da lahko razločimo med trdim in tekočim blatom ter med plini; tako vsak sam zase lahko potrdi, kako pomembna funkcija je to.
Ločimo notranje in zunanje hemoroide. Notranji leže nad zobato črto (lineo dentato) in so pokriti s prehodnim epitelom, enakim, kot je tudi v črevesu. Ti so tudi najbolj znani. Zunanji hemoroidi leže niže, pod zobato črto, in so pokriti s ploščatim epitelom, kot ga ima koža. Treba je poudariti, da pri obeh vrstah hemoroidov ne gre za varikozno spremenjene žile – varice – in da niso povezani s portalno hipertenzijo, ki je zaplet ciroze jeter.
Anatomija
Normalni hemoroidi so v bistvu žilno-gobaste strukture, ki imajo svojo funkcijo pri zadrževanju blata. Sestavljajo jih žile, arterije in vene, ki se med seboj prepletajo, in lahko govorimo o arterijsko-venskih obvodih. Posebnost teh obvodov je, da nimajo mišičnega sloja kot druge žile in so zato bolj nagnjene k poškodbam. Poleg žil hemoroide sestavljajo še elastično in vezivno tkivo ter plast gladkega mišičja.
Notranji hemoroidi leže nad zobato črto (lineo dentato) in so pokriti s prehodnim epitelom, enakim, kot je tudi v črevesu. Ti so tudi najbolj znani. Zunanji hemoroidi leže niže, pod zobato črto, in so pokriti s ploščatim epitelom, kot ga ima koža.
Kot rečeno, je osnovna vloga hemoroidov sodelovanje pri zadrževanju blata, še posebej pri kontroli zadrževanja tekoče stolice in vetrov. V sluznici hemoroidov so posebna senzorična vlakna, ki nam omogočajo, da lahko razločimo med trdim in tekočim blatom ter med plini; tako vsak sam zase lahko potrdi, kako pomembna funkcija je to.
Na dan moramo popiti vsaj od 1,5 do 2 litra tekočine, najbolje v obliki vode ali čaja (nikakor ne alkohola).
Ocenjuje se, da ima težave s hemoroidi 10–25 % prebivalstva. Verjetno je odstotek višji, saj se veliko bolnikov te bolezni brez razloga sramuje in o njej ne pove osebnemu zdravniku. Ponovno poudarjamo, da je treba nelagodje premagati in se o svojih težavah posvetovati z zdravnikom, saj so simptomi hemoroidalne bolezni velikokrat podobni simptomom pri začetnemu raku v tem področju.
Hemorodi se sicer tipično nahajajo na značilnih mestih, in sicer v položaju bolnika na hrbtu jih opisujemo po principu urnega kazalca na 4., 7. in 11. uri. Njihovo mesto si lahko zapomnimo po znani mnemotehnični metodi. Starejši bralci se bodo gotovo spomnili enega od prvih parfumov v Evropi, ki je bil pred leti zelo znan tudi pri nas. Imenoval se je Kolonjska voda in se dobi še danes. Na njem z velikim črkami piše 4711, kar so točne lokacije hemoroidov v analnem kanalu.
Vzroki
Natančen razlog, zakaj se pri ljudeh pojavlja hemoroidalna bolezen, ni znan. Pogosteje zbolevajo ljudje, pri katerih je pogostejši povišan pritisk v spodnjem delu danke. Vzroki za to so lahko: nagnjenost k zaprtju in močno napenjanje ob odvajanju blata, dolgotrajna driska, zaradi katere ljudje dlje časa presedijo na stranišču, prekomerna telesna teža, nosečnost, hrana z malo vlakninami in redno dvigovanje zelo težkih bremen. S starostjo raste tudi pogostnost hemoroidalne bolezni, saj pride do popuščanja podpornih struktur, ki hemoroide podpirajo.
Kako bolezen diagnosticiramo
Diagnozo najlaže postavimo z endoskopskimi metodami, izmed katerih je najbolje poznana kolonoskopija. Pri njej zdravnik sicer pregleda celotno široko črevo, kar pa za diagnozo hemoroidov ni nujno potrebno. Metodi, pri katerih pregledamo le rektum ali celo samo analni kanal, se imenujeta rektoskopija oziroma proktoskopija in anoskopija ter sta manj invazivni od kolonoskopije. V višjih stadijih hemoroidalne bolezni lahko hemoroide vidimo tudi od zunaj, saj se spuščajo skozi analni kanal navzven. Vedeti moramo, da so hemoroidi dinamične strukture in so lahko zunaj napada oziroma zapletov videti normalni.
Simptomi hemoroidalne bolezni
Simptomi hemoroidalne bolezni so različni pri notranjih in zunanjih hemoroidih. Pri zunanjih najpogosteje pride do tromboze hemoroida. Kri v hemoroidu začne zastajati in pride do tromboze. Bolnik opisuje za lešnik veliko zatrdlino v analnem predelu, ki ga močno boli. Velikokrat, če se ne odloči za obisk pri zdravniku, tudi sama poči in se tako pozdravi. Sicer v ambulanti v lokalni aneteziji napravimo manjšo incizijo in krvni strdek izpraznimo.
Klasifikacija hemorodialne bolezni
1. stopnja – krvavitev, 2. stopnja – občasni prolaps, ki se sam vrne, 3. stopnja – prolaps, ki si ga mora nazaj potisniti bolnik, 4. stopnja – stalni prolaps, ki se ne da vrniti Hemoroidalna bolezen pri notranjih hemoroidih pa je sprva asimptomatska. Bolniki nimajo nobenih težav, pozneje pa se pojavijo prvi znaki, kot je neboleče odvajanje svetlo rdeče krvi. Ko bolezen napreduje, se lahko začnejo hemoroidi med odvajanjem in po odvajanju blata spuščati skozi analni kanal, kar bolnika moti, srbi, boli in draži. Lahko pride tudi do zapletov hemoroidalne bolezni, kamor prištevamo anemijo, trombozo ali strangulacijo notranjega hemoroida. Zadnja dva zapleta sta izjemno boleča in zahtevata obisk pri zdravniku; v večini primerov je potrebna operacija.
Pozor!
Omenili smo že, da je hemoroidalna bolezen podobna večini bolezni v analnem predelu, kot so perianalni absces, analna fisura, analni srbež, kondilomi, rektalni prolaps ali celo analni ali rektalni rak. Vsako krvavitev iz analnega predela je treba jemati resno in se o tem obvezno pogovoriti s svojim osebnim zdravnikom.
Zdravljenje – od zdravega sloga življenja do kirurških posegov
Terapija je stopenjska in obsega celo množico ukrepov: od začetnih dietnih mer do radikalnih kirurških posegov v splošni anesteziji. Bolnikom najprej svetujemo konservativne mere, ki pa so hkrati tudi mere preventive, ki naj bi se jih držali vsi, ki skrbimo za svoje zdravje.
Treba je uživati dovolj vlaknin v obliki sadja, zelenjave in nepredelanih žit. Tako bo stolica mehkejša in imela bo večji volumen, kar bo zmanjšalo napenjanje ob odvajanju, kar je eden izmed vzrokov nastanka hemoroidalne bolezni. Veliko pacientov se pritožuje, da imajo ob povečanem vnosu vlaknin težave z vetrovi. V takem primeru začnimo vlakna v svojo prehrano uvajati počasneje.
Ponovno poudarjamo, da je treba nelagodje premagati in se o svojih težavah posvetovati z zdravnikom, saj so simptomi hemoroidalne bolezni velikokrat podobni simptomom pri začetnemu raku v tem področju.
Na dan moramo popiti vsaj od 1,5 do 2 litra tekočine, najbolje v obliki vode ali čaja (nikakor ne alkohola). Tudi to vpliva na konsistenco stolice in preprečuje, da bi bila ta pretrda.
Kadar ne moremo zaužiti dovolj naravnih vlaknin, jih lahko uživamo tudi v obliki preparatov, ki se dandanes lahko nabavijo v vsaki lekarni ali drogeriji. Tudi tukaj moramo biti pazljivi in ob tem popiti dovolj tekočine, saj lahko drugače dosežemo prav nasprotni učinek od tega, kar bi želeli.
Ne napenjajmo se ob odvajanju blata. Kot smo že omenili, napenjanje povzroča močno povečan pritisk v spodnjem delu danke, kar poškoduje vene in prispeva k napredovanju hemoroidalne bolezni.
Pojdimo na stranišče, takoj ko začutimo potrebo. Če bomo odlašali, bo potreba mogoče minila, blato pa bo ostalo v danki in se izsušilo, kar bo imelo za posledico veliko težje odvajanje ob naslednjem impulzu.
Zelo pomembna je pravilna telesna vadba, izogibati se je treba dvigovanju težjih bremen in vajam, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini.
Če je le mogoče, se izogibajmo dolgotrajnem sedenju. Tudi ljudje, ki imajo sedeče poklice, naj se večkrat dnevno dvignejo, sprehodijo in razgibajo. Še posebej se trudimo čim manj časa presedeti na školjki, nikakor pa na stranišču ne berimo.
Terapija hemorodialne bolezni
- Skleroterapija/Fotokoagulacija
- Sorazmerno nizki stroški, najmanj boleča, redki zapleti, a visoka stopnja ponovitve
- Ligacija/Podvezovanje
- Zmerna bolečina, redki zapleti, nizka stopnja ponovitve
- Operativna hemoroidektomija
- Najdražja tehnika, precej boleča za bolnika; zapleti so pogosti, a ima najmanjšo verjetnost ponovitve
Kaj lahko naredimo v ambulanti
Z manjšimi ambulantnimi posegi skušamo hemoroide pritrditi na globlje ležeče anatomske strukture ali pa jih celo poponoma uničiti in odstraniti. To so:
- skleroterapija;
- podvezovanje hemoroidalnih vozličev;
- krioterapija;
- infrardeča fotokoagulacija.
