Največji delež bolnikov z demenco (približno 75 odstotkov) ima Alzheimerjevo bolezen in prav pri njej je znanstvenikom uspel pomemben preboj. Uspeli so raziskati kaj se dogaja s posameznimi skupinami celic v možganih bolnikov z Alzeimerjevo boleznijo.
Podatkov o številu bolnikov pri nas ni
V Strategiji obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 preberemo, da v Sloveniji ne beležimo natančnejših podatkov o obravnavi oseb z demenco, število bolnikov pa pri nas ocenijo na podlagi epidemioloških podatkov sosednjih držav. Za leto 2010 je bilo tako število oseb z demenco pri nas ocenjeno na 30.000, glede na število prvih pregledov pa jih je bilo za 30 odstotkov več. Pogostnost obravnave demence se med posameznimi regijami zelo razlikuje. Specializirani timi za demenco delujejo samo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in Psihiatrični bolnišnici Idrija.
V možganih, ki jih je prizadela Alzheimerjeva bolezen, se beta amiloid kopiči in tvori plake, ki se zbirajo med nevroni in ter motijo delovanje celic. Foto: Massachusetts Institute of Technology
Stroški zdravljenja dosegajo 1 odstotek BDP
Stroški demence na svetovni ravni znašajo več kot 800 milijard ameriških dolarjev na leto– podatki veljajo za leto 2015, kar pomeni 1 odstotek svetovnega BDP. Celostna obravnava enega bolnika z demenco stane okrog 16 tisoč ameriških dolarjev na leto.
Največji delež bolnikov z demenco (približno 75 odstotkov) ima Alzheimerjevo bolezen in prav pri njej je znanstvenikom uspel pomemben preboj. Uspeli so raziskati kaj se dogaja s posameznimi skupinami celic v možganih bolnikov z Alzeimerjevo boleznijo.
Izdelali genski zemljevid Alzheimerjeve nolezni
Raziskovalci Massachusetts Institute of Technology (MIT) so izvedli prvo celovito analizo genov, spremenjenih v posameznih možganskih celicah bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Odkritje obeta nove oblike zdravljenja in napoveduje možnost razvoja tarčnih zdravil.
Raziskovalci so analizirali so vzorce možganov 24 bolnikov s hudo obliko Alzheimerjeve bolezni in vzorce možganov 24 ljudi podobne starosti brez nje. Imeli so tudi podatke o uspešnosti udeležencev na kognitivnih testih. Z uporabo pristopa enoceličnega sekvenciranja so analizirali vse vrste možganskih celic, tako najbolj pogoste kot redkejše, ter izdelali prvi »zemljevid« Alzheimerjeve bolezni. Odkritje napoveduje preboj v razumevanju mehanizma nastanka ter nove možnosti obravnave in zdravljenja.
