DNK testiranje ključ do boljšega zdravljenja razširjenega raka

DNK testiranje prinaša nove možnosti zdravljenja za bolnike z rakom, pri katerih se je bolezen razširila, primarnega mesta nastanka tumorja pa ni mogoče odkriti. Gre za tako imenovane karcinome neznanega primarnega izvora (CUP).

Analiza 303 vzorcev tkiv bolnikov s CUP, zbranih v letu 2018, je prinesla zanimive ugotovitve. Foto: Bigstock

Raziskave, o katerih so poročali na letošnjem kongresu ESMO 2019, so pokazale, da približno eden od treh bolnikov s CUP ne bo ustrezno zdravljen s standardno kemoterapijo. Je pa primeren za ujemajoče se ciljno zdravljenje ali imunoterapijo, ki temelji na spremembah DNK v njihovem tumorju.

Le eden od desetih bolnikov s CUP preživi eno leto.

“Standardno zdravljenje za CUP se v zadnjih desetletjih ni spremenilo. Če lahko spremenimo izid za enega od treh bolnikov s targetacijskimi mutacijami, ugotovljenimi z DNK profiliranjem, bo to imelo izjemen vpliv na zdravljenje rakov, pri katerih primarni izvor ni znan,« je dejal prof Jeffrey Ross iz Univerze Syracuse, ZDA.

Vsak petnajsti z rakom neznanega izvora

CUP prizadene približno enega od 15 bolnikov z rakom, navkljub trudu, da bi s preiskavami odkrili primarni tumor, iz katerega se je bolezen razširila. Običajno so bolniki deležni standardnega zdravljenja za lajšanje simptomov, ki jih povzroča razširjeni rak. Vendar pa le eden od desetih bolnikov s CUP preživi eno leto. Metoda, o kateri so poročali na letošnjem kongresu ESMO, bi to lahko spremenila.

DNK profiliranje bi tudi omogočilo bolj individualizirano ciljno zdravljenje.

DNK profiliranje izboljša zdravljenje

Analiza 303 vzorcev tkiv bolnikov s CUP, zbranih v letu 2018, je namreč prinesla zanimive ugotovitve. Pokazala je, da bi bil ključ do rešitve lahko najnovejša tehnologija za iskanje DNK sprememb v tumorju ter (na podlagi tega) uporaba najnovejših specifičnih zdravil. To bi, pravijo raziskovalci, dolgoročni uspeh zdravljenja dvignilo na več kot 30 odstotkov. DNK profiliranje bi tudi omogočilo še bolj individualizirano ciljno zdravljenje: imunoterapijo na podlagi posamičnih genskih sprememb v tumorju.

Študija GEFCAPI 04

Potrebo po boljšem razumevanju biologije tumorja CUP in širšega spektra ciljnih terapij kažejo tudi rezultati študije GEFCAPI 04. O njej so poročali na kongresu ESMO 2019, gre pa za študijo, ki se je začela 2012. Pri njej so uporabili tehnologijo genske ekspresije za identifikacijo najverjetnejšega primarnega tumorja in potem optimalno prilagodili zdravljenje. Izkazalo pa se je, da to ni izboljšalo preživetja bolnikov bolj kot standardna kemoterapija.

Zoper raka trebušne slinavke ali žolčnika ni ciljnega zdravljenja.

„Rezultati GEFCAPI 04 so razočarali, vendar je veliko bolnikov imelo raka trebušne slinavke, žolčnika in druge, ki jih je izjemno težko zdraviti in za katere ni ciljnega zdravljenja. Pri ostalih bolnikih s CUP pa je gensko testiranje omogočilo uporabo tarčnega zdravila ali bolje prilagojeno kemoterapijo oziroma imunoterapijo. Vendar jih v študijo številčno ni bilo vključenih dovolj, da bi lahko spremenili splošne rezultate,” je pojasnil prvi avtor študije prof. dr. Karim Fizazi iz Inštituta Gustave Roussy, Francija.

Potreba po novih testih

“Potrebujemo tudi boljše teste, zlasti za najhujše vrste raka. Z njimi bomo ne samo odkrili vrsto primarnega tumorja, pač pa tudi podrobno spoznali njegovo biologijo ter možne tarče zdravljenja. Poleg tega pa potrebujemo boljše orožje, s katerim lahko napademo te tarče. Ni dovolj, da vemo, kakšni so cilji, moramo biti sposobni nekaj storiti glede njih,” je zaključil Fizazi.

Zamuda pri diagnozi lahko usodna

Rezultate GEFCAPI 04 je komentiral tudi dr. Harpreet Wasan iz Imperial College London. Izpostavil je pomen razumevanja temeljne biologije CUP karcinomov in ne le izvora primarnega tumorja.

»Diagnoza je z vidika pacienta zelo pomembna, saj so bolniki z razsejanimi oblikami karcinomov med najbolj ranljivimi sploh. Že sedaj tretjina bolnikov s CUP prejema individualizirano zdravljenje,« je povedal, in nadaljeval: »Na voljo so testi za hitro odkrivanje izvora raka, na primer pri bolnikih, pri katerih je prišlo do zamude pri diagnosticiranju: jih splošni zdravnik ni poslal k specialistu ali je slednji napačno postavil diagnozo. V praksi je takih primerov precej, kar je potrdila tudi raziskava GEFCAPI 04. Toda v prihodnosti, ko bo profiliranje DNK postalo širše dostopno in se bo delež individualiziranih ciljnih terapij povečal, lahko upamo tudi na bolj pozitivne napovedi za bolnike s CUP.”

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj