Rak je eden izmed najpomembnejših in najpogostejših zdravstvenih problemov in vsaj tako pomemben, kot covid-19. Letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.500 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 110.000 oseb z diagnozo raka.
Slabši izidi zdravljenja
Zbrani podatki za obdobje 2020–2021 kažejo, da je prvi val epidemije bolj vplival na število novih primerov raka in napotitve na onkološko obravnavo kot kasnejši čas epidemije. OI opozarja, da manjka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta niso nadoknadili, zaskrbljujoč pa je tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oz. v zadnji tretjini leta 2021. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivamo jih pozneje, pravijo. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko namreč pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi.
Izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica OI: »Epidemija covid-19 je na žalost pomembno vplivala na obravnavo bolnikov z rakom po vsem svetu in na OI smo ves čas opozarjali, da ob epidemiji covid-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Poleg tveganj, ki jih predstavlja okužba z novim koronavirusom za bolnike z rakom, imata lahko zapoznela diagnoza ali okrnjena oskrba večji vpliv na širšo populacijo bolnikov z rakom. Kljub temu, da je bila v Sloveniji onkologija navedena kot izjema pri ukrepih za zajezitev širjenja virusa, kar ni bilo omogočeno vsem onkološkim centrom v tujini, je epidemija z ukrepi in različnimi širšimi družbenimi spremembami posredno vplivala na izvajanje in dostopnost do zdravstvenih storitev tudi na tem področju.«
V Registru raka RS so že julija 2020 objavili prikaz vpliva prvega vala epidemije COVID-19 na onkološko zdravstveno varstvo. Z našim registrom spadamo Slovenci med redke svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med epidemijo ali takoj po njej, saj v register podatke elektronsko sporoča večina slovenskih bolnišnic. Konec leta 2020 je Register raka vzpostavil platformo onKOvid (www.slora.si/onkovid), ki omogoča ažurno spremljanje razmer in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer imajo odločevalci možnost za spremembe ukrepov, ter mednarodno primerjavo.
Manjko diagnoz, ne bolnikov z rakom
Statistika raka glede števila novih bolnikov z rakom kaže, da je v prvem valu epidemije v dveh največji centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu in v UKC Maribor –, število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Enako velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. Padec 2020 je bil do 30-%. Nadaljnje spremljanje je pokazalo, da sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na število novih primerov bolnikov z rakom – v povprečju smo pozimi in spomladi 2021 zaznali približno 10 % manj novih onkoloških diagnoz. Največji manko smo zaznali pri kožnih in krvnih rakih ter raku prostate. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo kot v letu 2019, vendar manka diagnoz iz prejšnjih let do konca lanskega leta nismo nadoknadili.
Otežen dostop do osebnih zdravnikov
Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da so v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V avgustu in septembru 2020 so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši kot so bili spomladanski primanjkljaji. V drugem in tudi tretjem valu epidemije spomladi 2021 je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, od maja do oktobra 2021 celo več kot pred epidemijo. Zaskrbljujoč je ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini leta 2021. Vzrokov je lahko več: ljudje s težavami se sami niso obračali na osebne zdravnike: otežen je bil dostop do osebnih zdravnikov in specialistov; šlo za zmanjšanje napotitev s strani osebnih zdravnikov. Najverjetneje gre za kombinacijo vsega naštetega.
Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OI: »Pri vplivu epidemije covid-19 na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. V tem trenutku pa opozarjamo tudi, da epidemije še ni konec in še vedno lahko pričakujemo tudi negativne kratkoročne učinke epidemije na breme raka.«
