
Vsakič, ko vdihnemo zrak, pride v naše telo nekaj bakterij in nekaj virusov. Večino prestrežejo sluznica v dihalih in dlačice v nosu in se ne zgodi nič posebnega. Kadar pa smo v slabši psihofizični kondiciji, izpostavljeni (večjemu) stresu in/ali v stiku z bolj patogenimi bakterijami ali virusi oziroma izpostavljeni večjim količinam le-teh, pa patogeni lahko premagajo imunski sistem in preko sluznične bariere pridejo globlje v tkivo. Tam jih imunski sistem znova prepozna kot nekaj tujega in sproži imunski odziv, je na začetku pojasnila sogovornica, ter nadaljevala: »Ob okužbi se zgodi dvoje. Eno je učinek virusov/bakterij sam po sebi: uničujejo naše celice in imamo zaradi tega težave. Hkrati pa imunski sistem prične z obrambnimi reakcijami, ki na začetku poslabšajo simptome: več imamo nahoda, sluznica je bolj vneta… Potem pa imunski sistem premaga mikrobe in se v telesu začne popravljati nastala škoda.«
Otroci, ki so cepljeni proti pnevmokoku, redkeje zbolevajo za vnetjem srednjega ušesa in obnosnih votlin. Obe bolezni se sicer zdravita z antibiotiki.
Kdo je najbolj dovzeten za akutne respiratorne okužbe in zakaj?
»Najbolj dovzetni so otroci v prvem letu življenja, to pa zato, ker so prvič v stiku s povzročitelji okužb in ker njihov imunski sistem še ni dovolj dozorel, da bi se lahko uspešno branil. Bolj dovzetni so tudi starejši, pri katerih imunski sistem že slabše deluje (smo na podobni »zgodbi«, kot pri majhnih otrocih), ter osebe s prirojenimi ali pridobljenimi imunskimi pomanjkljivostmi. Pri njih imunski sistem ne prepozna (dovolj) zgodaj povzročitelja bolezni ali pa se proti njemu ni sposoben ustrezno braniti.«
Zakaj imamo več akutnih respiratornih okužb pozimi?
»Več razlogov je. Pozimi smo več časa v zaprtih prostorih in pogosteje v stiku z drugimi ljudmi. Slabše zračimo stanovanje in imamo zato večjo koncentracijo mikrobov v zraku. Tudi naša sluznica je pozimi drugačna, kot poleti: drobne žilice v njej se zožijo, zaradi tega je prekrvavitev slabša, na sluznici je tudi manj obrambnih snovi. Zrak pozimi je bistveno bolj suh, kot poleti. Kapljice, ki nastajajo pri govorjenju, kihanju, kašljanju, ostanejo v zraku dlje časa in dosežejo večjo razdaljo kot poleti – ko se zaradi vlažnega zraka povečajo in hitreje padejo na tla.«
Ali je letošnja zima kaj drugačna, kar se tiče akutnih respiratornih okužb?
»Trenutno ne moremo reči, da je karkoli drugače. Pojavnost respiratornega sincicijskega virusa (RSV) pri otrocih je približno taka, kot jo pričakujemo, tudi sezonsko je RSV ustrezno umeščen. Gripa se je (tako, kot smo navajeni), začela konec decembra in je trenutno v porastu. Edina razlika je covid-19. Covida pred 4 leti nismo imeli in prav covid je tisti »dodatni igralec«, ki povečuje število okužb. Tako da poleg bolnikov, ki jih imamo običajno v zimskih mesecih, so tukaj še bolniki, ki imajo covid.«
Če smo veliko v zaprtih prostorih, kjer se giblje veliko število ljudi, je še vedno na mestu zaščitna maska, ki zelo dobro ščiti pred okužbo.
Kaj lahko sami storimo, da ne zbolimo?
»Najbolj pomembna je skrb za zdrav imunski sistem. Za njegovo dobro delovanje potrebujemo tako vitamine kot ostala mikrohranila: vitamin D, vitamin C, cink, selen. Potrebujemo jih ne samo za obrambo pred covidom, ampak za splošno dobro delovanje imunskega sistema, ki vodi v boljšo obrambo tako proti virusom kot proti bakterijam. Pomembno je dovolj gibanja, s katerim vzdržujemo splošno kondicijo. To ne pomeni, da moramo vsak dan preteči 10 km. Zadošča zmerna aerobna aktivnost, je pa bistveno boljše gibanje na svežem zraku kot v zaprtih prostorih. Že polurni hiter sprehod vsak dan kar veliko prispeva k temu, da naš imunski sistem deluje bolje in da je prekrvavitev vseh tkiv in organov boljša. Priprava na zimske mesece je vsekakor tudi cepljenje. S cepljenjem proti gripi in covidu zmanjšamo tveganje, da zbolimo. Če pa vseeno zbolimo, bo potek bolezni bistveno blažji in krajši, kot če nismo cepljeni. Cepljenje je zagotovo ukrep, ki bi se ga morali bolj posluževati vsi, še posebej pa tisti, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni ter tisti, ki imajo zaradi načina življenja veliko stikov z drugimi ljudmi.«

Vitamini, minerali … kako do njih? Je dovolj uravnotežena prehrana?
»Praviloma z uravnoteženo prehrano dobimo dovolj vitaminov in ostalih mikroelementov, tako da posebno dodajanje ni potrebno. Pri tistih, ki se pozimi manj gibajo zunaj, pa je na mestu dodajanje vitamina D v zimskih mesecih.«
Kaj pa vitamin C?
»Dokazano je, da je vitamin C, ki je naravno prisoten, biološko bolj uporaben kot tisti, ki ga dodajamo s prehranskimi dopolnili.«
Kaj se nam dogaja, ko zbolimo za gripo?
»Gripa je izrazito sezonsko obolenje, ki se začne konec novembra in traja do konca marca. Ponavadi zbolimo z bolečinami v mišicah in sklepih, vročino, glavobolom, potem pa se temu lahko pridruži suh kašelj. Vročina je lahko zelo visoka (39 stopinj Celzija), in tudi bolečine v mišicah so lahko kar hude. Tako da ljudje, ki prebolijo gripo, si to praviloma kar zapomnijo. Simptomi in znaki gripe traja 7 do 10 dni, smo pa med prebolevanjem gripe bistveno bolj dovzetni za pojav dodatnih bakterijskih okužb – tako na pljučih kot sistemskih.«
Tudi respiratorni sinicijski virus pogosto povzroča resne težave.
»Pri respiratornem sincicijskem virusu (RSV) so najbolj prizadeti otroci v prvem letu življenja. Če za RSV zbolijo starostniki, je pri njih smrtnost zelo visoka – celo višja, kot pri gripi. Pri RSV nimamo tako visoke vročine, kot pri gripi, in tudi nimamo izrazitih bolečin v mišicah in sklepih ter glavobolov. V ospredju so najprej prehladni znaki, kasneje še izrazit dražeč kašelj, ki poteka v napadih in je zelo moteč. Pri bolnikih, ki imajo oslabljeno srčno funkcijo, lahko privede do poslabšanja srčne funkcije. Še pred nekaj leti smo mislili, da je okužba z RSV problematična predvsem za dojenčke in majhne otroke. V zadnjih letih pa ugotavljamo, da so tudi starostniki zaradi RSV zelo ogroženi. Veliko se dela na cepivu za odrasle, ki bo namenjeno prav populaciji starostnikov. Za otroke cepiva zoper RSV ni, obstaja pa zaščita za zelo ogrožene: prezgodaj rojene in tiste, ki imajo prirojene nepravilnosti na pljučih. Gre za profilaktična zdravila v obliki monoklonskih protiteles, ki jih prejemajo celo zimo.«
Ko pridejo mikrobi nižje v naša dihala (ne samo v nos in žrelo), lahko pride do okužbe v spodnjih dihalih, kar se kaže kot pljučnica ali bronhitis. Oboje se pogosteje razvije pri tistih, ki so pred tem preboleli virusno okužbo.
In sva pri covidu…
»Covid je z omikronom postal blažja bolezen. Pri večini trenutno poteka s kratkotrajno vročino med 38 in 39 stopinj, nahodom, bolečinami v žrelu in mišicah. Ni pa bolečin v sklepih (kot so pri gripi). Pri nekaterih še vedno poteka s hudo klinično sliko in tudi s prizadetostjo pljuč. Če smo v skupini, ki ima dejavnike tveganja za težji potek covida, se je smiselno doma testirat. V primeru pozitivnega izvida obvestimo izbranega zdravnika in se z njim pogovorimo o možnostih zgodnjega zdravljenja. Za zdravljenje imamo na voljo tako Paxlovid®(nirmatrelvir z ritonavirjem) kot Veklury® (remdesivir). Paxlovid® lahko jemljemo doma, v obliki tablet, za Veklury® trikrat pridemo v bolnišnico na kratkotrajno infuzijo.«
Naslednja »velika skupina« so pnevmokokne okužbe. Kdo je najbolj ogrožen in kako se zaščititi?
»Otroci v prvem letu starosti in potem še tam do tretjega leta starosti ter ljudje po 65. letu starosti so bistveno bolj dovzetni za pnevmokokne okužbe. Pnevmokoki so bakterije, ki lahko poseljujejo naš nosno-žrelni prostoru. Pnevmokokno poseljevanje nosno-žrelnega prostora je zelo pogosto pri otrocih, pri katerih sploh ni nujno, da imajo kakršnekoli simptome. Če imamo v družini na primer dojenčka, lahko sorojenec, ki nima nobenih znakov, prenese okužbo s pnevmokokom nanj. Ker dojenček (ali malček) zaradi narave imunskega sistema še ni sposoben ustrezno odreagirati na prisotnost pnevmokoka, lahko pride do sepse, gnojnega meningitisa ali hude pljučnice. Podobno velja za starejše od 65. let. Na srečo imamo proti pnevmokoknim okužbam na voljo učinkovito preventivo: cepljenje. Za otroke so primerna samo konjugirana cepiva, (polisharidna pri njih niso učinkovita), za odrasle pa so primerna tako konjugirana kot polisaharidna cepiva. Praviloma se v odrasli dobi cepimo samo enkrat, pri otrocih pa je potrebnih več odmerkov: v prvem letu starosti trije, če pričnemo s cepljenjem v drugem letu življenja, prejmejo dva odmerka, od tretjega leta dalje pa samo en odmerek. Pri otrocih, ki so cepljeni proti pnevmokoku, je tudi manj neinvazivnih okužb: vnetja srednjega ušesa in vnetja obnosnih votlin.«

Kaj pa je dobro vedeti o angini?
»Angina je lahko virusna ali bakterijska. Bakterijsko angino najpogosteje povzroča betahemolitični streptokok, ki je zelo dobro občutljiv za penicilin. Tako da je penicilin tisti antibiotik, ki naj se kot prva linija zdravljenja predpiše bolniku z bakterijsko angino. Makrolidi (čeprav so zelo »priljubljena« skupina antibiotikov), za bakterijsko angino niso primerni, saj je skoraj petina betahemolitičnih streptokokov, ki se pojavljajo v našem okolju, nanje odpornih. Tipična klinična slika pri angini je vročina z mrzlico, mlajši otroci imajo lahko tudi drisko, bruhajo, imajo bolečine v trebuhu. V nekaj urah od pričetka vročine se pojavijo izrazite bolečine pri požiranju, bele obloge na mandljih, lahko tudi pikčaste krvavitve po trdem in mehkem nebu, povečane in boleče so bezgavke na vratu. Lahko se pojavi tudi izpuščaj in takrat govorimo o škrlatinki.«
Osebe po 65. letu starosti imajo bistveno večjo možnost za okužbo s pnevmokoki. Starost je izjemno velik dejavnik tveganja, resno pa lahko zbolimo tudi, če smo sicer popolnoma zdravi.
Kako pomembno je razlikovati med virusno in bakterijsko okužbo?
»Že na osnovi klinične slike lahko pogosto ugotovimo, ali gre za virusno ali za bakterijsko okužbo. Sploh pri okužbah zgornjih dihal je dokaj enostavno: kadar je sočasno prisotnih več simptomov – nahod, kihanje, kašljanje, vročina, bolečine v mišicah, verjetno ne gre za bakterijsko okužbo. Pri slednji je običajno prizadet »en nivo«: pri bakterijski angini na primer bomo imeli akuten začetek z bolečim žrelom in vročino, ob tem pa ne bomo imeli kihanja in/ali nahoda. Krvne preiskave (osnovna krvna slika, CRP) natančno pokažejo, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Za dokazovanje virusnih okužb se odločimo takrat, kadar bomo potem nekaj spremenili (v zdravljenju). Pri osebah, ki imajo tveganje za težji potek respiratorne okužbe, je vsekakor smiselno vzeti bris za covid oziroma gripo – ker lahko oboje zdravimo. Pri večini virusnih okužb dihal pa ničesar ne spremeni, če dokažemo, za kateri virus gre, saj nimamo specifičnega zdravljenja. Diagnostiko je smiselno izvajati takrat, kadar bomo bolnike, pri katerih bomo povzročitelja okužbe dokazali, lahko uspešno ciljno zdravili.«