Kako torej nazaj k naravi? Na kakšen način lahko podpremo svoje telo in imunski sistem, da se bomo učinkovito ubranili virusnim okužbam, ki smo jim seveda bolj izpostavljeni v obdobju, ki prihaja – v jesenskem času in pozimi?
Piše: mag. Samo Pitamic
Hladnejša jutra in manjša moč sonca
S prehodom v jesen in krajšanjem dneva postopoma upada tako čas kot intenzivnost sončnega sevanja. Zaradi manjše izpostavljenosti ultravijoličnemu spektru sončnih žarkov, se v naših telesih postopoma zmanjšujejo zaloge vitamina D, hkrati pa se zmanjša tudi dobrodejni učinek sončnega sevanja iz t.i. NIR (Near Infra Red) spektra. Ob izpostavljenosti sončnim žarkom te valove čutimo kot prijetno toploto in prav bi bilo, da bi jih zaužili kolikor je le mogoče. Zaradi bivanja v prostorih brez oken in prevladujočimi viri fluorescenčne svetlobe, ki ne sevajo NIR svetlobe, smo v relativno zelo kratkem obdobju ostali izrazito prikrajšana za del svetlobnega spektra, ki so ga bili bogato deležni še naši starši.
Predvsem v mestih ljudje prevladujoč delež svojega življenja preživimo znotraj stavb, v okolju z umetno svetlobo in pred zasloni, ki ne emitirajo NIR svetlobnega spektra pa smo kar 90% svojega časa. Manjšo izpostavljenost sončni svetlobi sicer tradicionalno povezujemo predvsem s pomanjkanjem kožne sinteze vitamina D, vendar novejši podatki razkrivajo še druge funkcije sončne svetlobe, ki smo se ji tudi ljudje (in naši evolucijski predniki) prilagajali skozi milijone let evolucije. Ob naravnem upadanje sončne osvetlitve po koncu poletja smo moderni ljudje žrtve življenjskega sloga, ki ni usklajen z ritmom dneva in noči (cirkadiani ritem), vse to pa nas izpostavlja slabšemu počutju in večjemu zdravstvenemu tveganju.
Spregledana toplota Sonca
Kako pomembni so za naše zdravje in počutje fotoni iz NIR spektra, sta v reviji Metatonin Research pojasnila Zimmerman in Reiter, ki pišeta o učinku melatonina na naše zdravje. Ob bolje poznanem cirkulatornem melatoninu, ki nastaja ponoči v naših možganih – natančneje v epifizi – in ga zato imenujeta “hormon teme”, opozarjata na velik pomen znotrajceličnega melatonina. Hormon svetlobe, kot ga imenujeta ima izjemen antioksidativni potencial in nastaja preko dneva predvsem v koži, podkožju in mišicah, zaradi izpostavljenosti NIR spektru sončne svetlobe. Dnevni melatonin nastaja znotraj celic, v mitohondrijih – nekakšnih celičnih elektrarnah – in sicer v količinah, ki so bistveno večje od tistih v epifizi. Ta melatonin je pomemben zaradi izjemnega antioksidativnega potenciala, s katerim naše organele znotraj celic ščiti pred prostimi radikali, ki vseskozi nastajajo v presnovnih procesih. Toplota sončnih žarkov, ki predstavlja NIR spekter sevanja našega Sonca, nas torej učinkovito ščiti pred potencialno strupenimi proizvodi presnove. Zaradi razmeroma velike valovne dolžine (760-1400nm) ti valovi prodirajo precej globoko v naše telo, polje njihovega zaščitnega delovanja pa lahko zmanjša debelost, ki je tudi s tega vidika dejavnih tveganja za naše zdravje.
NIR spekter sončne svetlobe NIR (near infra red) svetlobe, ki ima valovno dolžino 760-1400 nm, ne moremo videti, vendar prodira skozi epidermis in dermis v podkožje, subjektivno pa jo občutimo kot toploto. Ta del sončnega spektra predstavlja največji del energije, ki jo Sonce “pošilja” na Zemljo, njegova velika valovna dolžina pa omogoča prodiranje precej globoko v naše telo – podatki kažejo, da lahko prodre tudi do 8 cm v globino. Komercialne sončne kreme, ki jih uporabljamo za zaščito pred sončno svetlobo, zelo dobro preprečujejo delovanje njenega ultravijoličnega (UV) spektra, ne vplivajo pa na infrardeči (IR) spekter. Kot dober indikator izpostavljenosti IR in NIR sevanju navajajo občutek toplote, ki jo čutimo ob izpostavljenosti sončnim žarkom.
Vitamin D – pozimi ga moramo nadomestiti
S prihodom jeseni se zmanjša nevarnost UV spektra sončne svetlobe, ki ob staranju kože poveča tudi tveganje za nastanek kožnega raka. Jesenski, manj agresivni sončni žarki so prijetni, njihov učinek pa postane v tem obdobju leta zaželen tudi zaradi vpliva na preskrbljenost z vitaminom D. Na pomen ustrezne izpostavljenosti Soncu je pred leti opozoril avstralski epidemiolog Robyn Lucas, ki opozarja da veliko več ljudi umre zaradi bolezni, ki so posledica pomanjkanja sončne svetlobe, kot tistih, ki nastenejo zaradi njenega viška. Vrednosti presnovkov vitamina D so v zimskem obdobju (pre)nizke v krvi prebivalcev številnih področij sveta, tudi Slovencev. V vzorčni populaciji Slovencev so v zadnji raziskavi iz leta 2020, v obdobju med novembrom in aprilom, kar pri 81% ugotovili prenizke serumske vrednosti kalcifediola (<50nmol/L), presnovka ki kaže na preskrbljenost z vitaminom D. Stanje je zaskrbljujoče, ker je velik tudi delež odraslih s hujšim pomanjkanjem vitamina D (40%), avtorji pa v raziskavo sploh niso vključili starejših od 74 let.
Ker se – ob znanih učinkih tega vitamina na mineralizacijo kosti – vse bolj zavedamo tudi njegovega pomena pri uravnavanju imunskega odziva, v zimskem obdobju priporočajo njegovo nadomeščanje v obliki prehranskih nadomestkov. Aktivna oblika vitamina D3 namreč aktivira več sto genov, preko njih pa se v telesu izboljša tako prirojeni kot pridobljeni imunski odziv. Številne raziskave so pokazale, da z dodajanjem vitamina D3 zmanjšamo tveganje za razvoj akutnih okužb dihal, ob pojavu kovidne pandemije pa v so svetu izpeljali številne interventne raziskave, s katerimi so dokazali tudi zaščitno in terapevtsko vlogo vitamina D pri okužbi z virusom SARS-CoV-2. Izkazalo se je da ta vitamin v telesu zavre vnetne molekule (t.i. proinflamatorne citokine) in z njimi povezan sindrom akutne dihalne stiske (ARDS), ki je eden temeljnih dogodkov pri zapletu COVID-19 okužbe. Prav tako spodbudni podatki o zaščitnem delovanju vitamina D3 so nedavno prišli iz Japonske in sicer pri bolnikih z rakom prebavil. Tamkajšnji raziskovalci so odkrili, da je ta vitamin pred napredovanjem raka učinkovito zaščitil kakšno polovico bolnikov v raziskavi. Z njegovim dnevnim nadomeščanjem se je pomembno zmanjšalo tveganje za napredovanje bolezni pri bolnikih, katerih tumorji imajo mutacijo posebnega zaščitnega gena, poimenovanega p53. Če bo v prihodnje morda mogoče ponuditi zaščito pred rakom z relativno enostavnim nadomeščanjem vitamina D3, bodo kmalu pokazale ustrezno načrtovane dodatne klinične raziskave.
Podprimo imunost tudi s telesno aktivnostjo
Sedeč življenjski slog, ki prevladuje v industrijskem oziroma (še bolj) v post-industrijskem svetu, je gibalno ravnovesje premaknil iz optimalne točke, kamor jo je potreba po preživetju postavila v tisočletjih človeškega razvoja. Posledice se kažejo v povečanem tveganju za razvoj kroničnih bolezni. V medicinskih krogih se tega dejstva sicer zavedajo, vendar preventivi, zasnovani na spremembi življenjskega sloga, še vedno namenjajo premalo pozornosti. Podatki so jasni – razkrivajo namreč, da je telesna neaktivnost neodvisen dejavnik umrljivosti in poveča pojavnost vsaj 17 kroničnih bolezni. Kaj storiti?
Raziskave kažejo, da zmerna do intenzivna telesna aktivnost, ki ne traja dlje kot 60 minut, pomembno podpre imunski odziv posameznika in ima tudi sicer izrazito pozitiven učinek na naše zdravje. Ob vsaki vadbi se izrazito izboljša aktivnost imunskih celic, kot so recimo tkivni makrofagi, hkrati pa z redno aktivnostjo v telesu stimuliramo tudi kroženje protiteles, proti-vnetnih citokinov in imunskih celic. Če vadimo redno, skoraj vsakodnevno, se učinek teh dejavnikov sešteva, učinkovitosti imunskega odgovora in presnovnega zdravja pa se izboljša. Različni epidemiološki podatki kažejo, da je redna telesna vadba povezana z manjšo pojavnostjo okužb dihal in manjšo umrljivostjo, opozoriti pa je treba, da ima tudi tukaj pretiravanje negativne posledice. Pri profesionalnih športnikih pa tudi pri preobremenjenih rekreativnih športnikih, so lahko okužbe celo pogostejše, posebej to velja za okužbe dihal. Sicer pa je ustrezna, posamezniku prilagojena telesna vadbe skozi daljše obdobje za psihofizično kondicijo in zdravje izjemno dobrodošla.
Pomen črevesne mikrobiote
Preko osi med črevesom in mišicami vpliva na ustrezno sestavo in delovanje črevesnih mikroorganizmov, ki jih označujemo s pojmom “črevesna mikrobiota”, tudi telesna aktivnost, najizrazitejšo vlogo pri njenem oblikovanju pa ima seveda prehrana. Predvsem pomanjkanje prehranskih vlaknin, ki je v sistemu prehranjevanja modernega zahodnega sveta pogosto, lahko v debelem črevesu povzroči disbiozo – nesorazmerje med ugodnimi in škodljivimi mikroorganizmi, ki lahko ob prebavnih motnjah poškoduje tudi sluznico črevesa in povzroči motnje v delovanju sluznične bariere. Na kronično prizadetost sluznične bariere se lahko telo odzove z vnetjem, strupeni mikrobni presnovki pa lahko sprožijo neustrezno delovanje imunskega Sistema z različnimi posledicami. Ob slabšem odzivu na okužbe lahko črevesna disbioza vodi tudi v razvoj avtoimunskih bolezni in raka. Dan trgu je danes prisotna cela paleta probiotskih in prebiotskih dodatkov k prehrani, s katerimi lahko poskusimo podpreti naše zdravje. Na žalost še vedno nimamo na voljo ustreznih smernic za preventivno probiotsko podporo, zato pri izboru specifičnega probiotskega izdelka naletimo na težave.
Podpora z naravnimi imunomodulatorji
Posebej ob ponavljajočih se okužbah dihal je potrebno poskrbeti za izboljšanje imunskega odziva. Med zanimivejšimi naravnimi snovmi, ki lahko imunski odgovor izboljšajo (t.i. imunomodulatorji), gotovo sodijo precej velike molekule sladkorjev iz saprofitskih gob, kvasovk, določenih bakterij, alg in različnih rastlin, ki jih skupaj imenujemo beta-glukani. Te molekule delujejo na zelo različnih ravneh, njihovo aktivnost pa uravnavajo receptorji, ki jih najdemo tako na imunskih, kot tudi na različnih drugih celicah. Zaenkrat kaže, da je za delovanje beta-glukanov najpomembnejši receptor, poimenovan dektin-1, ki ga najdemo predvsem na imunskih celicah sistema t.i. prirojene imunosti. Celice, ki jih strokovno imenujemo makrofagi namreč z njihovo pomočjo učinkoviteje “požirajo” različne tuje oziroma spremenjene in poškodovane lastne celice. Poleg tega naj bi beta-glukani olajšali tudi način, s katerim imunske celice predstavijo bolezenske povzročitelje drugim imunskim celicam in tako izboljšajo njihovo učinkovitost. Ko jih prepoznajo, se v boj vključijo tudi te celice in se vsiljivcev lotijo tudi z njim prilagojenim orožjem, kot so specifična protitelesa.
Živimo zdravo in posegajmo po preverjenih prehranskih dodatkih
Življenjski stil modernega človeka je povečal stopnjo kroničnega stresa, zmanjšal potrebo po gibanju in čas izpostavljenosti sončnim žarkom, v katerih je desettisoče generacij pred nami uživalo ob jasnem vremenu.
V iskanju psihofizičnega dobrega počutja in zdravja smo danes prisiljeni narediti korak nazaj, če je mogoče pa si izberimo redno telesno aktivnost na zraku in soncu, ob kateri se dobro počutimo. Ob poplavi ponudbe najrazličnejših prehranskih dodatkov bodimo pazljivi in si privoščimo le tiste, ki nam dokazano pomagajo prebroditi obdobja, ko so potrebe povečane.
