Slovenci in vitamin D: Kaj je pokazala raziskava?

Vitamin D je v človeškem telesu odgovoren za vrsto funkcij, med drugim prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k delovanju imunskega sistema. V javnosti se včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga ob zadostni izpostavljenosti sončni svetlobi človeško telo proizvaja samo.

Živila, bogata z vitaminom D. Foto: Bigstock

Jeseni in pozimi smo pri nas odvisni od prehranskega vnosa vitamina D. Težava je, da je z njim bogatih le malo živil, zato se prehrani pogosto dodaja v obliki prehranskih dopolnil. Koliko vitamina D je torej smiselno dodajati? Priporočila glede tega so zelo različna.

Zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D je 100 µg.

Prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg vitamina D predstavlja 100% priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostni izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, Nemško in Avstrijsko prehransko društvo ter Švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg.«

Pri petini ugotovili hudo pomanjkanje

Na Inštitutu za nutricionistiko so izvedli raziskavo, s katero so preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D pri Slovencih. Testne osebe so prejemale vitamin D v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih. 

 »V presojanje je bilo vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Približno 20 odstotkom udeležencem smo zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, medtem ko je bilo na osnovi vključitvenih kriterijev 105 oseb z neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D vključenih v nadaljevanje raziskave,« je povedala dr. Katja Žmitek iz Inštituta za nutricionistiko, ki je vodila raziskavo.

Petkratnik priporočenega vnosa

Med izvajanjem raziskave kontrolna skupina ni prejemala nobenih dodatkov, medtem ko so udeleženci ostalih treh skupin dva meseca prejemali enega izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Dnevni vnos je bil 25 µg (1000 IU) vitamina D oz. 500% z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa. Raziskavo je uspešno zaključilo 99 udeležencev (94%), pri katerih je bila po dveh mesecih intervencije z analizo krvi ponovno določena preskrbljenost z vitaminom D.

Vitamin D povečuje vsrkavanje kalcija in fosforja v črevesju in je zelo pomemben za imunski sistem.

»Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija vitamina D značilno dvignila – v povprečju za 13 µg/L, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z vitaminom D. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še četrtina,« je rezultate povzela Žmitkova.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj