
Kakšno situacijo je povzročil covid-19 v medicini in sorodnih strokah, farmaciji, biologiji in kemiji, so na okrogli mizi razpravljali priznani slovenski strokovnjaki prof. dr. Matija Tomšič, spec. revmatolog, z UKC Ljubljana, prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Serša, univ. dipl. biol., predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS za medicinske vede, in asist. dr. Tanja Soklič Košak, spec. otorinolaringologije, z UKC Ljubljana in dobitnica lanskoletnega priznanja International Medis Awards (IMA) za dosežke v raziskovalni dejavnosti.

Kakšno situacijo je povzročil covid-19 v medicini in sorodnih strokah, farmaciji, biologiji in kemiji, so na okrogli mizi razpravljali priznani slovenski strokovnjaki. Foto: STA
Vzpostavljene nove znanstvene povezave
Skupna ugotovitev je bila, da ima pandemija vsekakor tudi pozitivne učinke, saj je raziskovalce po vsem svetu spodbudila k še večji dejavnosti in oblikovalo se je izredno veliko skupin, ki skušajo narediti preboj na področju odkritja cepiva. Po besedah prof. Štruklja so se vzpostavile tudi številne povezave med raziskovalci po svetu in dnevno lahko spremljajo, kaj se dogaja na področju razvoja novih zdravil in cepiv. Temu se je pridružila tudi slovenska znanost in trenutno je zelo dejavnih kar nekaj institucij, ki delajo na razvoju cepiva proti covid-19. Med njimi zlasti odmeva delo Kemijskega inštituta, kjer so že zaključili predklinično fazo nadvse inovativnega pristopa, zdaj pa se skupina v povezavi s preostalimi partnerji (Univerzitetna klinika Golnik, Fakulteta za farmacijo in Veterinarska fakulteta) pripravlja na prvo fazo kliničnih raziskav, in Center odličnosti Cobik v Ajdovščini.
Aktivno iskanje tudi zdravila
V Sloveniji se odvija več raziskav tudi na področju zdravil za covid-19. Po besedah prof. Štruklja, strokovnjaki iščejo popolnoma nove zdravilne učinkovine, kar je dolgotrajen postopek in spoznavajo, da »ta trenutek nimamo neke dobre, zelo specifične učinkovine. Imamo pomožne ali take, ki delujejo delno (denimo remdesevir ali favipivavir) ali neposredno proti virusu oziroma replikaciji virusa. Imamo tudi pomožna zdravila, ki pa so že dobro preizkušena, tradicionalna in varna. To so tiste pomožne zdravilne učinkovine, ki preprečujejo zaplete in lajšajo simptome, denimo glukokortikoid deksametazon ali pa biološko zdravilo tocilizumab, ki preprečuje vnetje. Vem, da je trenutno kar nekaj zdravil v razvoju.«
Osnovno raziskovanje nemoteno
Seveda se ob tem nujno vprašamo tudi, kako je covid-19 vplival na klinično raziskovalno delo zdravnikov. Kot je povedal prof. Tomšič, je epidemija na eni strani spodbudila zelo intenzivno raziskovalno delo, po drugi strani pa sta tako bazično raziskovalno delo v laboratoriju kot klinično raziskovalno delo tekla naprej. »To so programi, ki trajajo več let, zato nekega zastoja nisem zaznal. Zastale ali se predčasno zaključile – in to smo zaznali tudi na našem oddelku – pa so se mednarodne klinične raziskave.«
Tej ugotovitvi pritrjuje tudi prof. Serša, ki dodaja, da so nekatere naše vrhunske raziskovalne inštitucije, denimo Inštitut Jožefa Stefana, v času epidemije zaprle vrata. Projekti, ki jih financira ARRS, so lahko zaprosili za zamrznitev, saj nekateri pacienti niso mogli priti na preglede in jih niso mogli vključiti v raziskave. Na Onkološkem inštitutu je raziskovalno delo posledično opazno zastalo in se je znova zagnalo pred poletjem. Sogovornik je še dodal, da ARRS sicer od skupno 182 milijonov evrov za raziskovalno delo projektom na področju medicine nameni enajst milijonov evrov, kar je po njegovem mnenju bistveno premalo. Je pa na vprašanje, koliko denarja je naša država namenila za raziskovalno delo na področjucovid-19, prof. Serša omenil dva razpisa za dodatna sredstva, prvi je bil v višini 4,5 milijona za področje medicine in biologije in drugi v višini 1,2 milijona evrov. Denarna sredstva se razporejajo standardno že več let, je še dodal.
Priznanje slovenskim raziskovalcem
Ob nadvse živahni raziskovalni dejavnosti v Sloveniji je prof. Tomšič, ki je dolgoletni predsednik komisije International Medis Awards (IMA), natečaja, ki nagrajuje najboljše raziskovalne dosežke v medicini v srednji in vzhodni Evropi, najprej izrazil zadovoljstvo, da imamo zdaj za zdravnike, ki so predani kliničnem delu in hkrati raziskujejo, končno tudi priznanje, kot je IMA.
»Na drugih področjih, denimo na področju kulture, je tovrstnih nagrad in priznanj veliko, v zdravstvu pa jih do zdaj ni bilo, zato sem IMA zelo vesel. Zlasti me veseli tudi zato, ker je to odlična protiutež težnji, ki se je uveljavila v zadnjih dvajsetih letih, ko se je zdelo, kot bi se nekdo trudil, da bi spravil klinično medicino na dno, ko se je medicina v medijih pojavila samo še skozi afere. Tako se je po krivici ustvarjalo javno mnenje, da je naš zdravstveni sistem slabo urejen, kar mislim, da ni tako. V zadnjih mesecih smo pa le ugotovili, da vendarle kaj dobrega naredimo za bolnike,« je povedal sogovornik in izrazil obžalovanje, da prejemniki tega priznanja ne dobijo večje in zaslužene medijske pozornosti.
Neodvisen sistem ocenjevanja vrhunskih dosežkov
Temu mnenju pritrjuje tudi prof. Štrukelj, ki je vesel dejstva, da gre pri IMA za neodvisen sistem ocenjevanja vrhunskih dosežkov, kar daje vsemu dodatno težo. Kot nekdo z dolgoletnimi izkušnjami na področju raziskovalnega dela to področje seveda dobro pozna, tudi po finančni plati. »Razvoj nekega zdravila ali cepiva stane približno dve milijardi evrov, za razvoj cepiva proti covid-19 pa se ta hip po svetu vrtijo še bistveno višje številke. Če vemo, da je denimo skupina prof. Jerale na Kemijskem inštitutu za svoje raziskave cepiva porabila pol milijona evrov za izjemno velik napredek, pri drugih slovenskih raziskovalnih skupinah pa je podobno, potem lahko mirno trdimo, da naši raziskovalci zdravniki, farmacevti, biologi, biotehnologi, delamo za desettisočinko denarja, ki ga v svetu dobivajo primerljive raziskovalne skupine, zato so vsi taki dosežki še toliko več vredni. Očitno v Sloveniji z zelo majhnim vložkom naredimo zelo veliko. Koliko časa še, pa ne vem.«
Slovenska raziskovalna dejavnost primerljiva z evropsko in svetovno
Na vprašanje, kako primerljiva je slovenska raziskovalna dejavnost z evropsko in svetovno glede na vložena sredstva, je prof. Serša pojasnil, da smo povsem primerljivi. »Če se primerjamo z Avstrijo, je naš output približno petkrat manjši, a smo tudi petkrat manjša država. Pogled na statistiko objav člankov v strokovnih publikacijah, ki jo vodi ARRS, pokaže, da je polovica raziskav zelo odmevnih in z visokim impact factorjem oziroma faktorjem vpliva, hkrati pa tudi ugotovimo, da je večina objav v tovrstnih publikacijah le v sodelovanju s tujimi partnerji, saj naše skupine vedno sodelujejo, niso pa vodilni partner pri teh raziskavah. Ob tem je treba še povedati, da so objave s področja medicine v revijah najvišjega nivoja izjemno težko dostopne,« je dejal prof. Serša in zaključil z mislijo, da v raziskovanju samo z entuziazmom ni mogoče dolgoročno dosegati res velikih prebojev.
Dve skupini raziskovalcev v medicini
V Sloveniji delujeta dve skupini raziskovalcev v medicini; v prvi so zdravniki, ki to dejavnost opravljajo poleg svojega rednega dela, druga skupina pa so profesionalni znanstveniki. Prof. Serša pripada drugi skupini, a so te v zdravstvu zelo redke. Klinične raziskave, ki so pomembne za prehod zdravila ali cepiva iz predklinične v klinično uporabo, zahtevajo izjemne napore in izredno visoke finančne vložke, a njegova skupina je za ta namen dobili zgolj dva milijona evrov in pol.
Dr. Košak Soklič, lanskoletna dobitnica nagrade za najboljše raziskovalno delo v okviru IMA, deluje v raziskovalni skupini otorinolaringologov z UKC Ljubljana in imunologov pod vodstvom dr. prof. Petra Korošca s klinike Golnik. Povedala je, da je v času covid-19 raziskovalno delo poteka vnaprej, skupino, njo pa motivirajo dobri in obetavni rezultati, pomoč bolnikom, nenazadnje pa tudi objava znanstvenega članka v mednarodnih znanstvenih prestižnih revijah.