Analni sfinkter lahko vzdržuje maksimalni tonus le kratek čas, zato moramo blato hitro iztrebiti, sicer se lahko pojavi prehodna inkontinenca blata. Še pogosteje pa pride (ob ponavljajočih nepravočasnih odvajanj blata) do zaprtja.
Ljudi, ki imajo težave z zaprtjem, je veliko, vendar ne prihajajo pogosto k zdravniku. Zavedajo se, da imajo nenevarno motnjo pri delovanju širokega črevesa in da jim tudi zdravniki težko pomagajo. Večina se zateka k samozdravljenju. Pripravljajo in uživajo različne domače pripravke, nekateri pa redno ali občasno jemljejo zdravila. Zdravljenje zaprtja je zapleteno in zahteva obsežno zdravnikovo znanje in dovolj veliko bolnikovo pripravljenost.
Kako poteka iztrebljanje
V širokem črevesju gladke mišice počasi mešajo in premikajo črevesno vsebino naprej proti izhodu. Nekajkrat na dan se pojavi veliki peristaltični val, ki je zelo pomembna mišična dejavnost širokega črevesa. Najpogosteje se veliki peristaltični val pojavi zjutraj (ortokolični refleks) in po zajtrku (gastrokolični refleks). Veliki peristaltični val premakne črevesno vsebino in jo potisne v danko, ki se tako napolni in razširi. V steni danke se vzdražijo receptorji za nateg in prek refleksnega loka se notranji analni sfinkter sprosti, zunanji pa refleksno skrči. Raztezanje danke občutimo kot poziv na blato. Popustitev tonusa notranjega analnega sfinktra omogoči prodiranje črevesne vsebine v analni kanal. Ta ima v distalnem delu bolj specializirane čutnice, ki zaznajo konzistenco blata. Tako velikokrat vemo ali bomo izločili trdo ali tekoče blato ali pa le pline.
Za ohranitev zdravega debelega črevesa in dobre ter redne prebave moramo zaužiti zadostne količine neprebavljivih ostankov rastlinskih vlaken (balasta), ki je sestavljen iz celuloze. Balastne snovi so nujne, saj pospešujejo gibanje črevesa in zato vplivajo na njegovo redno praznjenje. Še posebej se priporočajo vlaknine indijskega trpotca in slive. Pomanjkanje neprebavljivih rastlinskih vlaken v hrani je eden najpogostejših vzrokov za zaprtje. Za redno odvajanje je torej pomembno: dnevna količina zaužitih balastnih snovi – 20 do 30 g/dan veliko tekočine in ustrezno gibanje.
Analni kanal, ki ima smer naprej (proti popku) in danka, ki ima smer navzad tvorita anorektalni kot. Ta je izredno pomemben pri zadrževanju blata in iztrebljanju. V stoječem položaju meri anorektalni kot 80 do 90 stopinj. Medenično rektalna mišica, ki je del zunanjega analnega sfinktra lahko kot zmanjša, če se skrči ali poveča, če se sprosti. Pri iztrebljanju človek navadno sedi in anorektalni kot se zaradi spremembe položaja nekoliko poveča. S hotnim sproščanjem zunanjega analnega sfinktra in ob tem tudi medenično rektalne mišice se anorektalni kot dodatno poveča. Ko je analni sfinkter sproščen in anorektalni kot velik, lahko brez težav z minimalnim napenjanjem mišic trebušne stene izločimo blato. Pri zadrževanju blata, kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen se analna zapiralka skrči in kot zmanjša. Iztrebljanje je tako onemogočeno. Ko se analna zapiralka sprosti se kot poveča in iztrebljanje je nemoteno.
Funkcionalno zaprtje
Funkcionalno zaprtje je težava, kjer ne ugotovimo organske bolezni, ki bi bila lahko vzrok zaprtja. Vzrokov za funkcionalno zaprtje je več, vendar sta najpomembnejša napačno iztrebljanje in nepravilna prehrana.
Normalno se pri iztrebljanju medenično dno spusti (mišice se sprostijo) in anorektalni kot se skoraj izravna. Tako je iztrebljanje neovirano. Ni povsem razjasnjeno, zakaj nekateri ljudje (predvsem ženske) nepravilno uporabljajo sicer normalne mišice medeničnega dna. Pri poskusu iztrebljanja napnejo mišice trebušne stene in sočasno tudi mišice medeničnega dna. Tako se medeničnorektalna mišica ne sprosti, ampak skrči. Anorektalni kot se zmanjša, sprednja stena danke zapre vhod v analni kanal. Iztrebljanje je zelo otežkočeno. Zaradi zvišanega tlaka v trebušni votlini danka pritiska na medenično dno, kar lahko poškoduje živce v tem predelu. To lahko povzroči motnje pri zadrževanju blata.
Še posebej se priporoča uživanje vlaknin indijskega trpotca in sliv.
Prehrana je pomemben dejavnik, pa tudi nosečnost, PMS…
Številni dejavniki vplivajo na konzistenco in količino blata. Ljudje težje izločamo majhno količino trdega blata kot večjo količino formiranega. Majhna količina blata ne izzove močne peristaltike in prehod blata skozi črevesje je veliko daljši. Voda iz blata se v veliki količini resorbira, zato je blato trše. Večina ljudi, ki na dan zaužije 20 do 30 gramov vlaknin, nima težav pri iztrebljanju.
Med nosečnostjo, predvsem v drugi polovici, ko se zveča koncentracija progesterona in estradiola, je peristaltika počasnejša in manj učinkovita, zato se lahko pojavi zaprtje. Podoben mehanizem se pojavi tudi v drugi polovici menstruacijskega ciklusa.
Starejši ljudje uživajo manj tekočin in hrane bogate z vlakninami, so manj pokretni ali celo vezani na posteljo. Veliko jih jemlje tudi zdravila. Vse to upočasni peristaltiko in povzroči zaprtje. Zaradi velike količine blata v danki se ta raztegne in notranji sfinkter je stalno sproščen, kar lahko povzročo inkontinenco blata. To je pomemben zaplet, saj lahko povzroči popolno črevesno zaporo, nastanek razjede v danki, zastajanje seča ali nezmožnost zadrževanja blata.
- Kronično zaprtje ima pomemben vpliv na kakovost življenja posameznika.
- Četrtina splošne odrasle populacije se redno ali občasno sooča s težavami, ki jih povzroči zaprtje.
- Kronično zaprtje mnogo bolj pogosto prizadene ženske kot moške (80/20 %).
- Akutne težave zaradi zaprtja so relativno pogost vzrok za obisk nujne medicinske pomoči in ne tako redko, so lahko vzrok tudi za nujno hospitalizacijo.
Ko je potrebno narediti anorektalno manometrijo, kaj lahko pričakujete
Anorektalna manometrija je metoda, ki nam da številne podatke o delovanju anorektalnega dela črevesa. S pomočjo posebnega katetra izmerimo tlake v analnem sfinktru med napenjanjem, stimulacijo iztrebljanja in v mirovanju. S katetrom, ki ima na koncu balon, ugotovimo navzočnost ali odsotnost anorektalnega zaviralnega refleksa. Poleg tega ugotovimo, kolikšna prostornina v danki izzove občutek poziva na blato in koliko se danka lahko razširi. Ta metoda je zelo pomembna, saj se na podlagi analize podatkov odločamo o nadaljni obravnavi bolnika z zaprtjem in motnjami pri zadrževanju blata. Veliko bolnikov ne zna oziroma nepravilno uporablja sicer zdrave mišice medeničnega dna. Na osnovi rezultatov preiskave te bolnike vključimo v šolo učenja pravilne uporabe mišic medeničnega dna.
Viri:
SPS INTERNE KLINIKE Klinični oddelek za gastroenterologijo, O zaprtju, Carmen Bobnar Sekulič, dipl. med. ses
* iz tabele o energijski in biološki vrednosti živil – Brodarec, 1976 arhiv www.revijazamojezdravje.si
