Kako torej ravnati, ko ima otrok zamašen nos, kaj so vzroki zanj in kakšni so morebitni zapleti, smo se pogovarjali z asist. dr. Klemnom Jenkom iz Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
Najpogostejši vzrok virusna ali bakterijska okužba
Zamašen nos je najpogosteje posledica vnetja, ki je lahko infekcijsko (povzročiitelji virusi ali bakterije), alergijsko (seneni nahod, ki ga povzročajo pelodi ali pa stalno alergijsko vnetje, ki ga povzročajo pršice drugi alergeni v notranjem okolju) ali iritativno (povzročitelj snovi, ki dražijo nosno sluznico). Vnetje spremeni propustnost žil in skupaj z drugimi dejavniki privede do otekline (edema) nosne sluznice, je na začetku pojasnil dr. Jenko, in nadaljeval: »Predvsem pri majhnih otrocih (nekje do 3. leta starosti) so lahko vzrok za zamašen nos tudi prirojene nepravilnosti (ki se pokažejo v tem obdobju). Značilna je zamašenost zadnjega dela nosu, nujno je takojšnje ukrepanje (endoskopski pregled nosu in nosnega žrela). Nos lahko zamašijo tudi tumorji, kar zahteva posebno ukrepanje. Pri otrocih po 7. letu starosti se lahko že začne pojavljati alergijsko vnetje v nosu (seneni nahod). Pri starejših otrocih lahko nos zamašijo polipi, predvsem enostranski (značilni za obdobje mladostništva).«
Otroci na leto lahko prebolijo 7 do 10 prehladov (kar po strokovni literaturi še velja za normalno), odrasli pa 2 do 5. Najbolj pogost »spremljevalec« prehlada je prav zamašen nos.
Akutno vs. kronično vnetje nosne sluznice in posledice
Vnetje nosne sluznice in/ali obnosnih votlin je lahko akutno (traja do največ 12 tednov) ali kronično. Otroci ga imajo pogosteje kot odrasli. Pri otrocih je zelo značilno tudi, da se ob vnetju nosne sluznice poveča tudi žrelnica (limfatično tkivo, ki se nahaja v nosnem delu žrela). To še dodatno zamaši nos in posledično oteži dihanje skozi nos, je v nadaljevanju pojasnil sogovornik. Zanimalo nas je tudi, ali ima zamašen nos lahko kakšne posledice. »Akutna vnetja nosne sluznice načeloma nimajo posledic (razen oteženega dihanja skozi nos v času prebolevanja), za razliko od kroničnih vnetij. Pri njih je dolgoročnih posledic več. Lahko pride do motnje v razvoju obraznega skeleta (predvsem zgornje čeljusti). Otrok dobi značilni obrazni izraz, spodnja čeljust je majhna, trdo nebo pa izrazito ozko in lahko visoko (tim. gotsko oblikovanjo trdo nebo). Do tega pride zato, ker je za normalni razvoj zgornje čeljusti potrebno, da je jezik ves čas prislonjen na trdo nebo (kar je stimulus za rast zgornje čeljusti). Če pa ima otrok zamašen nos in diha skozi usta, se ta proces ne izvaja. Naslednji zapet kronično zamašenega nosu je smrčanje – ki samo po sebi ni nevarno, vendar pa lahko privede v prekinitve dihanja med spanjem. Posledica je lahko slabše pridobivanje na telesni teži in/ali zaostanek v rasti, možne so posledice za srčno-žilni sistem, lahko pride do pljučne hipertenzije. Kronično zamašen nos pri otrocih obravnavamo predvsem z namenom, da preprečimo te zaplete.« je povedal dr. Jenko.
Ukrepi pri zamašenem nosu
Kako ukrepamo pri zamašenem nosu pri otrocih? Splošno priporočilo je toaleta nosu s fiziološko raztopino: nos očisti sluzi in nos postane bolj prehoden. Pri senenem nahodu na ta način odstranimo alergene iz nosne sluznice, zaradi česar je alergijski odziv manjši, je razložil razloži dr. Jenko, in nadaljeval: »Med splošne ukrepe pri zamašenem nosu štejemo tudi to, da otroci zaužijejo zadostno količino tekočine (ohranja vlažno sluznico), vlaženje prostorov (vlažna brisača čez radiator), lahko tudi inhalacijo fiziološko raztopine z inhalatorji. Ne priporoča pa se inhalacija sopare. Pri inhalaciji z inhalatorji smo zadržani, ker če niso ustrezno očiščeni, lahko postanejo leglo neželenih mikroorganizmov, predvsem gliv. Podobno velja za vlaženje prostorov s posodicami. Tako da pri uporabi inhalatorjev in vlaženju prostorov je treba biti res previden, da ne naredimo več škode, kot koristi.»
Na razpolago imamo tudi zdravila rastlinskega izvora, ki vplivajo predvsem na sestavo sluzi v nosu. Edino tako zdravilo, dostopno pri nas, je Sinupret. Vpliva na sestavo sluzi, omogoči lažje »čiščenje« sluzi iz nosu ter zmanjša nosno obstrukcijo, razloži dr. Jenko.
Zdravljenje zamašenega nosu z zdravili
Dr. Jenko je povedal, da sta načina zdravljenja zamašenega nosu sta dva: simptomatsko zdravljenje in zdravljenje, usmerjeno proti vzroku zamašenega nosu. Simptomatsko zdravljenje pride v poštev, ko gre za akutno vnetje nosne sluznice zaradi virusne ali bakterijske okužbe. Zdravili, ki ju imamo na dosegu roke in vedno v domači lekarni, sta paracetamol in Sinupret. »Če dajemo otroku zaradi vročine paracetamol, s tem dosežemo tudi ugoden učinek na nosno obstrukcijo, ga pa zgolj zaradi zamašenega nosu ne predpisujemo. Na razpolago imamo tudi zdravila rastlinskega izvora, ki vplivajo predvsem na sestavo sluzi v nosu. Edino tako zdravilo, dostopno pri nas, je Sinupret. Vpliva na sestavo sluzi, omogoči lažje »čiščenje« sluzi iz nosu ter zmanjša nosno obstrukcijo,« je pojasnil.
Bakterijsko vnetje nosne sluznice pri otrocih zdravimo z antibiotiki samo takrat, kadar pride do zapletov: ko se vnetje razširi izven področja nosu in obnosnih votlin, največkrat proti očem. Če pride pri otroku, ki ima bakterijsko vnetje v nosu in/ali obnosnih votlinah, do otekline okrog oči, velja, da gre za zaplet, ki potrebuje antibiotično zdravljenje.
Korelacija zamašen nos – vnetje srednjega ušesa
Vnetje srednjega ušesa je največkrat neposredno povezano z akutnim respiratornim infektom (prehladom), tisto, kar v končni fazi pripelje do njega, pa je prav zamašen nos, je korelacijo med zamašenim nosom in vnetjem srednjega ušesa pojasnil dr. Jenko. Kar 60 % otrok je nosilcev patogenih bakterij, ki povzročajo tako vnetje v nosu kot vnetje v obnosnih votlinah. »Patogene bakterije so prisotne tudi v nosnem delu žrela – kjer se začne tudi Evstahijeva cev – povezava med nosnim delom žrela in srednjim ušesom, preko katere se srednje uho zrači in čisti. Evstahijeva cev je tudi zaščita pred vdorom bakterij iz nosnega dela žrela v srednje uho. Pri otrocih je Evstahijeva cev pogosto nezrela in slabše ščiti pred vdorom bakterij v srednje uho. Zato imajo otroci pogosto vnetja srednjega ušesa. Je pa dejstvo, da tudi pri otrocih ta vdor ni konstanten. Bakterije še vedno ne pridejo tako enostavno v srednje uho – kar pa se bistveno spremeni ob zamašenosti nosu. Takrat se spremenijo pritiski v nosnem delu žrela, in to potisne bakterije v srednje uho.«
Zdravili, ki ju imamo na dosegu roke in vedno v domači lekarni, sta paracetamol in Sinupret.
Zdravljenje z antibiotiki
Pri odločitvi za antibiotično zdravljenje vnetja srednjega ušesa so pomembni dejavniki starost otroka, ali je vnetje enostransko ali obojestransko, in ali je že prišlo do perforacije bobniča, pojasnjuje dr. Jenko. »V hujših primerih imamo možnost antibiotičnega zdravljenja, sicer pa uvedemo simptomatsko zdavljenje. V dnevu, dveh, ko čakamo na učinek simptomatskega zdravljenja, lahko pride do napredovanja vnetja (takrat uvedemo antibiotik), ampak načeloma pri večini otrok pride do izboljšanja. Pri otrocih, ki imajo pogosta vnetja srednjega ušesa poleg simptomatskih ukrepov svetujemo tudi, da ob prehladu uporabljajo nosne dekongestive (kapljice, ki odmašijo nos), vendar največ 5 do 7 dni.«