Pet področij, na katera prepogosta raba zaslonov najbolj škoduje
Kateri otroci pa so izpostavljeni največjemu tveganju rabe zaslonov? »Zagotovo tisti z nevrološkimi motnjami. To so otroci s hiperaktivnostjo, z avtizmom, še posebej ranljivi pa so tudi otroci s čustvenimi motnjami, s šibko samopodobo, otroci, ki so bili manj vpeti v realne vrstniške odnose in tudi tisti s slabšo telesno samopodobo,« pojasni dr. Marija Anderluh predstojnica službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana. In na katerih področjih je škoda največja?
Slabše kognitivne sposobnosti
Raziskave večinoma nakazujejo negativne povezave med izpostavljenostjo malčkov zaslonom in veščinami, pomembnimi za vstop v šolo in tudi v vrtec. Slovenski srednješolci, ki so več časa preživeli za zasloni in ob tem igrali videoigre z nasilno vsebino, so imeli slabši učni uspeh od svojih vrstnikov, saj so ti igrali nasilne računalniške igre približno trikrat manj časa.
Motnje spanja
Številne raziskave potrjujejo povezanostmed uporabo zaslonov in krajšim trajanjem in/ali slabšo kakovostjo spanja ter debelostjo. Vsakodnevna uporaba tablice ali mobilnega telefona tako povečuje verjetnost krajšega trajanja spanja in daljšega uspavanja, ne glede na druge dejavnike, kot so temperament ali izpostavljenost televiziji. V raziskavi med mladoletnimi uporabniki zaslonov jih je imelo 73,8 % motnje spanja (manj tistih z višjimi kognitivnimi ocenami (16,8 %) kot tistih z nižjimi (36,2 %)). Od teh mladostnikov jih je kar 17,7 % za uspavanje uporabljalo uspavala.
Debelost
Prekomerno preživljanje časa pred zasloni je povezano z daljšim časom sedenja in uživanjem prigrizkov. To pa je posledično povezano z dejavniki tveganja za nastanek debelosti, visokega krvnega tlaka in inzulinske rezistence. Glede na izsledke raziskav so prekomerno prehranjeni ali debeli otroci in mladostniki često preživeli pred zasloni vsaj 2 uri na dan, spali manj kot 10 ur na noč ter se manj pogosto učili zunaj šolskega časa.
Depresija
Ugotovitve metaanalize opazovalnih študij nakazujejo povezanost tveganja za razvoj depresije s časom uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Znižano tveganje za razvoj depresije je bilo prisotno pri uporabi zaslonov manj kot 2 uri na dan. Ugotovili so, da se je tveganje za razvoj depresije znižalo za 8 % pri uporabi zaslonov 0,5 ure na dan, za 12 % pri uporabi 1 uro na dan in za 9 % pri uporabi 1,5 ure na dan.
Kratkovidnost – sindrom utrujenih oči
Pogostost kratkovidnosti (miopije) narašča, zato Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2050 polovica svetovnega prebivalstva kratkovidnega. V literaturi priporočajo, da naj imajo otroci med bližinskim delom (branje, učenje ter uporaba računalnika in drugih zaslonov) pogoste odmore, pri katerih sprostijo pogled in se zazrejo v daljavo. Poleg morebitnega vpliva na razvoj kratkovidnosti se z naraščanjem časa, preživetega pred zasloni, povečuje tudi možnost pojava sindroma utrujenih oči; kaže se z glavobolom, bolečinami v očeh, suhimi očmi, prekomernim solzenjem, meglenim ali dvojnim vidom.
