V zadnjih letih se pediatri pri svojem delu vedno pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi neprimerne uporabe naprav z zasloni (zaslonov) različne težave. Še posebej izstopajo predšolski otroci, saj imajo zaradi neprimerne uporabe zaslonov odstopanja že zgodaj v razvoju. Naslavljanje te izredno aktualne problematike tako zahteva poenotene in strokovne usmeritve.
Zato so na pobudo primarnih pediatrov iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij skupaj pripravili prve nacionalne Smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij. »Želimo si, da bi vsi strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kvalitete izbranih vsebin, katere otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov,« izpostavljajo pomen priporočil pediatri.
Uporaba zaslonov največ uro na dan šele v osnovni šoli
Predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Dr. Denis Baš opozarja, da otroci pri letu in pol ali treh letih preživijo pred zasloni ob gledanju risank že po več ur. »Na sistematskem pregledu opažamo, da imajo težave, saj so begavi, nimajo obstanka, niso zmožni izpostaviti dobrega očesnega stika in njihov govorni razvoj zelo zaostaja. Takšnih otrok je v sedanjem času vedno več,« še izpostavi.
V smernicah je zapisano, naj otrok do dopolnjenega drugega leta starosti ne preživlja časa pred zaslonom, kar velja tudi za gledanje risank na televiziji. Od drugega do petega leta se priporoča manj kot ena ura pred zaslonom na dan in še to ob navzočnosti staršev. Šele v osnovni šoli se lahko obdobje preživeto pred zasloni v prostem času omeji na eno uro na dan; od 10. do 12. leta naj bo čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, v prostem času omejen na v povprečju največ uro in pol na dan, v starosti od 13. do 18. let pa na največ dve uri na dan.
Slovenski pediatri uporabo zaslonov v vrtcih in med odmori ali podaljšanem bivanju v šolah odsvetujejo. Strokovnjaki ob tem še opozarjajo, da so otroci pred zasloni več v socialno šibkejših okoljih.
Neugodni učinki prekomerne rabe zaslonov
Pri tolmačenju uporabe zaslonov z njihovimi negativnimi učinki je treba biti previden, saj raziskave v večini dokazuje le povezanost uporabe zaslonov ter določenih težav in le malo jih potrjuje vzročni učinek. »Življenje je brez dvoma danes drugačno in se možgani na te nove okoliščine prilagajajo. Vendar je ena od težav, ki smo jih imeli pri pripravi teh smernic, da jasnih znanstvenih dokazov za ali proti uporabe zaslonov v resnici ni. Zato je zelo težko natančno določiti, kolikšen del uporabe zaslonov je še varen,« poudari dr. Damjan Osredkar s kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana. Strokovnjaki tako negativne učinke uporabe zaslonov pri otroku in mladostniku povezujejo s tem, da zaradi pretirane uporabe le-teh ostane manj časa za pozitivne aktivnosti, kot so igra, telesna aktivnost, skupen čas s prijatelji in družino, branje, zdravo prehranjevanje ali spanje.
Zmerna uporaba zaslonov lahko celo koristi
»Priporočila so namenjena tudi staršem, saj imajo odgovorno vlogo pri uporabi zaslonov njihovih otrok in mladostnikov. Zato je zelo pomembno, da otrokom že od malih nog pomagamo zgraditi zdrav oziroma pravilen odnos rokovanja z zasloni. Predvsem, pa da mu vgradimo vrednote, ki niso povezane z uporabo zaslonov v prostem času,« poudari pediatrinja Anja Radšel. S tem pa se ob druženju na prostem, zadostnem gibanju in spanju, primerni starosti ter vsebini na spletu potrjuje, da zmerna uporaba zaslonov (tudi igranje videoiger) otrokom ne škoduje, lahko jim celo koristi, poudarjajo strokovnjaki.
Nekatere študije so namreč pokazale, da se lahko predšolski otroci s pomočjo visoko kakovostnih televizijskih programov učijo pisanja, računanja in socialnih veščin. Prav tako raziskave nakazujejo pozitiven vpliv uporabe zaslonov na sporazumevanje, sodelovanje in izpostavljenost novim idejam ter izkušnjam. Pozitivni učinki uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih se kažejo tudi pri učenju, krepitvi reševanja problemov in vztrajnosti, ustvarjalnosti, svobodi izražanja, neodvisnosti, razvijanju podjetniškega duha, lahko si pomagajo pri socializaciji, vzpostavljanju družabnih odnosov, pri povečanju empatije in sprejemanju različnosti.
