Za kaj gre? V nadvse inovativni raziskavi, ki je raziskovala funkcijska možganska omrežja pri otrocih in mladostnikih po perinatalni možganski kapi z uporabo EEG-osnovane funkcijske povezljivosti. Preučuje, kako je organizacija možganskih omrežij povezana s kognitivnimi funkcijami, kot so inteligenca, vidno-gibalna integracija in pozornost, z namenom izboljšanja razumevanja kognitivnega izida po perinatalni možganski kapi.
Inovativni vpogledi v možganska omrežja po perinatalni možganski kapi pri otrocih
Študija raziskuje funkcijska možganska omrežja pri otrocih in mladostnikih po perinatalni možganski kapi z uporabo EEG-osnovane funkcijske povezljivosti. Preučuje, kako je organizacija možganskih omrežij povezana s kognitivnimi funkcijami, kot so inteligenca, vidno-gibalna integracija in pozornost, z namenom izboljšanja razumevanja kognitivnega izida po perinatalni možganski kapi.
Raziskava je pokazala, da imajo otroci s perinatalno možgansko kapjo manj hierarhično organizirana možganska omrežja, kar je povezano z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ter močnejše med hemisferne povezave, ki so povezane z motnjami pozornosti. Študija s pomočjo EEG-ja dokazuje potencial te metode za spremljanje kognitivnih funkcij in usmerjanje ciljnih rehabilitacijskih terapij.
Ugotovitve predstavljajo temelj za nadaljnje raziskave in odpirajo možnosti za razvoj ciljnih rehabilitacijskih terapij. EEG, ki je varen, ponovljiv in neinvaziven, je bil v tej študiji uspešno uporabljen za inovativne diagnostične aplikacije, kar poudarja njegov pomen v pediatrični nevroznanosti.
Klinični pomen te raziskave je v napovedni vrednosti rezultatov EEG-osnovane možganske povezljivosti, ki odraža kognitivne sposobnosti in predstavlja potencial za sledenje učinkovitosti zdravljenja in usmerjanje rehabilitacijskih strategij za otroke s perinatalno možgansko kapjo.
Dr. Alja Kavčič, MD, dr. med., je pediatrinja na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, raziskava EEG Alpha Band Functional Brain Network Correlates of Cognitive Performance in Children after Perinatal Stroke je bila objavljena v znanstveni reviji Neuroimage.
Možganska kap vse pogostejša pri mlajših ljudeh
In zakaj so takšne raziskave pomembne? Zato, ker nam dajejo uvid in možnosti za razumevanje v možgansko dogajanje ne samo pri odraslih marvel tudi pri mladih.
Kar 30 % ljudi možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, 10 % do 15 % med 18. do 50. letom. Pogostost kapi pri mlajših odraslih narašča. Nižja povprečna starost ob nastanku možganske kapi je zabeležena pri moških pri hemoragični možganski kapi. Smrtnost pri ishemični možganski kapi je okoli 14%, pri hemoragični pa višja, med 30 in 40%.
Pri mlajših bolnikih so zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap, kot je na primer kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija, debelost, sladkorna bolezen tip 2 in druge.
Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili z zdravim načinom življenja in zdravljenjem obstoječih dejavnikov tveganja.
V zadnjih 15. letih so se pojavile mnoge raziskave, ki poročajo, da je možganska kap pri mladih (starih od 18 do 50 let) v porastu. Najbolj izrazit porast ishemične možganske kapi opažajo v ZDA in na Kitajskem, manj pa v Evropi. V analizah poudarjajo, da vzrok tovrstnih trendov ni jasen, najverjetneje pa gre za kombinacijo treh dejavnikov. Za razliko od možganske kapi pri starejših, kjer so v ospredju trije glavni vzroki, in sicer atrijska fibrilacija, ateroskleroza vratnih arterij in mikroangiopatija (bolezen drobnih žil), je pri mladih vzrokov za možgansko kap bistveno več, je poudaril nevrolog in dodal, da zaradi heterogenosti, kompleksnosti in možnosti uspešnega zdravljenja, potrebno možganske kapi pri mladih ustrezno prepoznavati, diagnosticirati in zdraviti, v mnogih primerih v terciarnem centru. Vpliv možganske kapi na družbo in posameznika je namreč bistveno večji, če se ta dogodi v mladih kot starejših letih. Možnosti zdravljenja in rehabilitacije so zaradi večje regeneracijske sposobnosti organizma pri mladih bistveno večje, zato je ob napredku medicine, ki danes ponuja bistveno več kot 20 let nazaj, pomembno posebno pozornost nameniti tudi tej skupini bolnikov.
Glasba (lahko) poveča naše možgane
Možgani so povezani tudi z glasbeno ustvarjalnostjo, prav tako glasba, ki jo poslušamo (najbrž pa ne vsa) vpliva nanje. Trdnih dokazov, da poslušanje glasbe krepi inteligenco, v resnici sicer ni, opozarja prof. dr. Pirtošek, iz KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, zato je sodoben pogled na tako imenovani Mozartov učinek zadržan. »Raziskave in tudi naše osebno doživljanje pa nakazujejo pozitiven vpliv na možgane pri učenju igranja na glasbilo in na razpoloženje pri poslušanju dobre glasbe. Zelo pomembne so tudi raziskave o zdravljenju možganskih bolezni s pomočjo glasbe, ki jih izvajamo tudi na našem kliničnem oddelku.
Pojdimo po vrsti. Funkcionalno slikanje delovanja možganov je pokazalo, da zvok – glasba – res oblikuje možgane. Kot je že pred nekaj leti ugotovil nevrolog prof. dr. Gottfried Schlaug, so med možgani profesionalnih in amaterskih glasbenikov ter neglasbenikov strukturne razlike. Zlasti prvi imajo skozi leta igranja večji volumen sivine v tako imenovanem Brocovem področju, povezanem z govorom in delovnim spominom. Izkazalo se je tudi, da prav glasbeniki tudi v starosti ohranjajo znatno več sivine v primerjavi z neglasbeniki, pri katerih omenjeno področje s staranjem običajno upada.
